V Zagrebu razstava o Laibachu več kot štiri desetletja po njihovem izgonu

V zagrebški galeriji HDD je na ogled razstava Laibach: Dvorana zrcal 1980-1995, ki osvetljuje prvih 15 let delovanja Laibacha z vidika oblikovanja. Med razstavljenimi predmeti je plakat za njihovo prvo razstavo v Zagrebu leta 1983, ki so jo zaradi njene provokativnosti že po nekaj dneh zaprli, policija pa je skupino pospremila na vlak za Ljubljano.

Razstava v galeriji Hrvatskega dizajnerskega društva (HDD) v Zagrebu je nastala v sodelovanju z Muzejem crvene povijesti iz Dubrovnika, kjer je bila pred približno letom in pol na ogled prva različica te razstave, a z drugačnim kontekstom. Medtem ko so se v Dubrovniku osredotočili predvsem na družbeno-politično obdobje med letoma 1945 in 1990, so v HDD namreč izpostavili vidik grafičnega oblikovanja.

Postavitev v HDD je razdeljena v tri sklope oz. faze: od 1980 do 1984, ko so delovali v okviru alternativne, punk in postpunk scene, s posebnim poudarkom na prvi razstavi Laibacha v Zagrebu leta 1983 v Galeriji proširenih media; od 1984 do 1991, ko so delovali v okviru NSK; ter od 1991 do 1995, v obdobju države NSK v času.

“Laibach poznamo kot glasbenike in umetnike, o oblikovanju pa redkeje razmišljamo. A v začetnem obdobju so bili številni člani študenti umetnosti ali grafičnih šol, kar je vplivalo na njihov način razmišljanja, kasneje pa so se razširili v projekte, s katerimi so določali smer vizualne podobe, tako da obstaja kontinuiteta,” je za STA dejal kustos razstave Dejan Kršić in poudaril, da so Laibach že v zgodnjem obdobju ustvarili katalog vizualnih postopkov, ikon in podob, ki so se skozi leta ponavljali in razvijali.

Razstavo sta Kršić ter sokustos razstave in vodja galerije Marko Golub poimenovala Dvorana zrcal, ker ju je zanimal tako oblikovalski vidik kot sprejem Laibacha.

“Vedno so sprožali polemike – očitke o mračnosti, celo o slovenskem fašizmu, a njihove podobe so večpomenske: če imajo na rokavih trak, na njem ni svastika, temveč Malevičev črni križ,” je za STA povedal Golub in dodal, da je to tudi ena ključnih provokacij Laibacha. “Njihove reference – suprematizem, nadrealizem, dadaizem, nemški ekspresionizem – so umetniški tokovi, ki so jih nacisti prezirali. Ko to združijo z elementi socializma in nacistične ikonografije, ustvarijo krajino referenc, sestavljeno prav iz tiste umetnosti, ki je bila nekoč zavržena,” je dodal.

Razstava je kombinacija originalov in reprodukcij, kar je pri Laibachovem delu po besedah Goluba smiselno, saj pripadajo generaciji, ki je odraščala ob fotokopirnih strojih in kulturi kopije.

Vključuje plakate in ovitke plošč, ki so arhetipski oblikovalski predmeti, pa tudi instalacije, dokumentarne fotografije in rekonstrukcijo dela z razstave v Galeriji proširenih medija leta 1983. “Ta del deluje kot časovni stroj: pokaže, kako je bilo leta 1983, ko so bili vsi mladi in ko so jih odkrivali tudi umetniki z zagrebške scene,” je še dejal Golub ter med temi umetniki posebej izpostavil likovnico in performerko Vlasto Delimar.

Delimar je z zdaj že umrlim možem, fotografom Željkom Jermanom, noč pred njenim odprtjem natisnila tudi plakat za razstavo leta 1983, ki so jo zaradi podobe kljukastega križa zaprli že po nekaj dneh, policija pa je člane skupine pospremila na vlak za Ljubljano z besedami, naj svojo lepoto gredo kazat drugam.

Kot je povedala Delimar, ki jo je STA v dnevih po petkovem odprtju ujela v galeriji, je razstava zanjo zelo čustvena, saj je vse to preživela tudi sama in živela s tem. “Na nek način sem z Laibachom odraščala in oni z mano – razvijali smo se skozi umetnost, oni skozi našo, mi skozi njihovo. To je bila ena brezpogojna ljubezen do umetnosti,” je pojasnila.

Razstava bo odprta do 20. marca, vstop pa je prost.