V zadnjih vzdihljajih golobizma tudi Lidl seli upravne funkcije v Zagreb

Golobova vlada je v slovenskem gospodarstvu pustila pravo razdejanje. Vse posledice bodo znane komaj čez leta, a ptice lastovke, ki nakazujejo, kaj se nam bo zgodilo, že letajo nad našim nebom. Ene najbolj zgodnjih – take, kot smo jih videli tudi v letih 2009 in 2010 – so podjetja, ki zapirajo svoje sedeže v Sloveniji in se selijo v tujino. Zadnji tak primer je Lidl.

Lidl se namreč seli v Zagreb, regionalno odločanje o celotni znamki pa se bo tako prestavilo k našim sosedom. Po neuradnih informacijah je Lidl celotno upravo, ki jo je imel v Sloveniji, preselil v Zagreb. Trgovec tega neposredno ni potrdil, je pa v kratkem pojasnilu za časnik navedel: “Lidl Slovenija in Lidl Hrvaška imata od marca 2025 iste člane poslovodstva (v obeh povezanih družbah je imenovano isto poslovodstvo). Tako poslovodstvo kot del administracije, ki opravlja delo za obe državi, temu primerno delujeta v obeh državah. Uradni sedež podjetja Lidl Slovenija se še vedno nahaja v Komendi. Nadaljnjih komentarjev o strukturi naših nacionalnih podjetij ne moremo posredovati.“

Na dodatna vprašanja, kdaj je do spremembe prišlo, zakaj je bila sprejeta, koliko zaposlenih v Sloveniji je zadevala in ali ima kakršen koli vpliv na delovanje trgovin, odgovora niso posredovali. Dejstvo pa je, da se ključne upravne in odločevalske funkcije po novem očitno izvajajo iz Zagreba, kar pomeni, da Slovenija izgublja del korporativnega odločanja za podjetje, ki ima pri nas več deset trgovin in tisoče zaposlenih. Seveda skupaj z dobrimi plačami in kariernimi priložnostmi.

Lidl ni edini, gre za jasen trend

Premik Lidlovih upravnih funkcij v Zagreb ni osamljen primer, temveč se umešča v širši trend centralizacije poslovanja v regiji, pri čemer Slovenija postaja velika poraženka. Velike korporacije vse pogosteje združujejo upravljanje več držav pod eno regionalno upravo, običajno tam, kjer ocenjujejo, da imajo boljše pogoje, nižje stroške ali ugodnejše davčno in administrativno okolje. Slovensko poslovno in davčno okolje pa se je v času Golobove vlade močno poslabšalo. Kako zelo, priča pogrom podjetnikov nad Jocem Pečečnikom, ki je vlado preračunljivo pohvalil.

Za Slovenijo to pomeni, da čeprav podjetja formalno ostajajo prisotna, se del strateškega vpliva postopno seli drugam. S tem se zmanjšuje tudi pomen slovenskih podružnic znotraj mednarodnih korporacij, saj se bodo na koncu vse strateške odločitve sprejemale drugje.

Podjetja, ki so Slovenijo zapustila ali občutno skrčila poslovanje

V zadnjih treh letih se je zvrstilo več pomembnih primerov, ko so podjetja Slovenijo zapustila ali pa so občutno zmanjšala obseg svojega poslovanja. Poljski spletni trgovinski velikan Allegro je napovedal prodajo svojih poslov v Sloveniji in na Hrvaškem nemškemu skladu Mutares, s čimer se dejansko umika iz regije v obstoječi obliki.

Nemški avtomobilski dobavitelj Mahle je del proizvodnje iz Šempetra preselil v Bosno in Hercegovino ter druge države, kar je pomenilo zmanjšanje števila delovnih mest v Sloveniji.

Podjetje Gorenje, ki je danes v lasti kitajske skupine Hisense, je zaprlo oziroma napovedalo zaprtje nekaterih proizvodnih programov in obratov, med drugim tudi v Rogatcu.

Sedež podjetja Gorenje v Velenju, Foto: STA

Ameriško tekstilno podjetje A&E Europe, ki je del skupine Elevate Textiles, je postopno zaprlo proizvodnjo v Mariboru.

Ob tem je opaziti tudi premike sedežev in odločanja pri tehnoloških in svetovalnih gigantih. Podjetja, kot so Microsoft, SAP, PwC, Oracle in Cisco, so v zadnjih letih del regionalnih funkcij preselila na Hrvaško ali v Srbijo, pri čemer slovenske enote ostajajo, a z manjšimi pristojnostmi in vplivom.

Kaj to pomeni za slovensko gospodarstvo

Čeprav večina teh podjetij blagovnih znamk iz Slovenije še ni povsem umaknila, se skupni učinek kaže v zmanjševanju števila kakovostnih delovnih mest v upravah, razvoju in odločanju. Slovenija tako vse pogosteje postaja predvsem trg in izvajalska lokacija, manj pa prostor, kjer se sprejemajo strateške odločitve. Uspešnost države se namreč ne meri s tem, koliko ima proizvodnih obratov, ampak koliko delovnih mest z višjo dodano vrednostjo lahko ustvari. Razvite družbe se od razvijajočih razlikujejo po tem, da imajo v svojih državah regionalne sedeže, od koder se oblikuje strategija.

Vse manj bo del z visoko dodano vrednostjo, vse več pa proizvodnje. FOTO: SRDJAN ZIVULOVIC/BOBO

V primeru Lidla in drugih trgovcev je to pomembno tudi z vidika preboja slovenskih dobaviteljev hrane, saj bodo imeli v širšem regionalnem centru manj vzvodov na dobavne verige, kot so jih imeli doslej.

Multiplikator učinkov bo večplasten in se bo v tem primeru odražal ne le v gospodarstvu, ampak tudi v kmetijstvu in predelavi hrane, kjer se slovenski kmetje že ves mandat te vlade šibijo pod vedno novimi okoljskimi predpisi (poleg drakonskih davkov), s katerimi jih napada Golobova vlada.

Pri tem je pomembno poudariti, da ne gre za nekakšne tržne mehanizme, s katerimi slovenska politika nima nič. Podjetja se vse pogosteje odločajo za selitev v tujino zaradi davčne nekonkurečnosti. Gospodarstveniki že dolgo pravijo, da je brez korenite davčne reforme težko ohraniti konkurenčnost domačega okolja.

I. K.