V ukrajinskem dosegu zdaj 245 ruskih vojaških objektov

V ukrajinskem dosegu zdaj 245 ruskih vojaških objektov

Skoraj 1000 dni po začetku ruske obsežne invazije na Ukrajino se razmere na bojišču zaostrujejo, saj naj bi Washington Ukrajini zdaj dovolil uporabo raket ATACMS, ki so jih zagotovile ZDA, za napade globoko v Rusijo. Odločitev o uporabi teh orožij dolgega dosega bi lahko močno spremenila dinamiko konflikta, posebej v luči najnovejših dogodkov, povezanih z vpletenostjo severnokorejskih sil v regijo Kursk.

Sredi oktobra je ukrajinska obveščevalna služba opozorila, da Pjongjang pošilja svoje osebje v Rusijo, kar je le še dodatno zaostrilo situacijo, poroča Euronews. Prve severnokorejske enote, izurjene v Rusiji, so bile po navedbah Kijeva napotene v regijo Kursk konec oktobra. ZDA in Nato sta potrdila vpletenost severnokorejskih vojakov, kar je izzvalo obsodbo ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega.

Zelenski je poudaril, da vključitev severnokorejskih sil odpira “novo poglavje nestabilnosti v svetu”. Po ocenah je Moskva v regiji Kursk kopičila 50.000 vojakov, vključno z ruskimi in severnokorejskimi silami, za izvedbo ofenzivnih manevrov proti ukrajinskim položajem. Ta poteza je dodatno spodbudila ukrajinsko strategijo, ki vključuje uporabo ATACMS za ciljanje ključnih vojaških objektov.

Tarče v regiji Kursk: Kakšna je strategija Kijeva?

Ukrajina je dolgo pritiskala na Washington, da bi dovolil uporabo ameriškega orožja za napade globoko v rusko ozemlje. Po navedbah Inštituta za preučevanje vojne (ISW) so tarče ukrajinskih napadov jasno opredeljene. V dosegu 300-kilometrske različice ATACMS je kar 245 ruskih vojaških in paravojaških objektov, med katerimi so letališča, vojaška oporišča in območja za usposabljanje.

Regija Kursk je še posebej zanimiva zaradi svoje strateške lege in vojaške infrastrukture. Ukrajina je v avgustu izvedla ofenzivo na to območje, zaradi česar je Rusija začela premikati svoje letala z letališč, ki so v dosegu ukrajinskega orožja. Kljub temu je tam še vedno 15 ključnih vojaških objektov, vključno z lokacijami za vojaško rabo zemljišč.

Ukrajinski napadi na te cilje bi lahko močno omejili rusko sposobnost izvajanja napadov na ukrajinska naselja in vojaške položaje. Poleg tega bi takšni napadi pomenili simbolično zmago za Ukrajino, ki želi pokazati svojo sposobnost izvajanja ofenzivnih operacij na ruskem ozemlju.

Geopolitične posledice uporabe ATACMS

Dovoljenje uporabe ATACMS za napade na rusko ozemlje prinaša tudi pomembne geopolitične posledice. Washington je sprva okleval zaradi skrbi, da bi takšna poteza zaostrila vojno in povečala tveganje neposredne konfrontacije med ZDA in Rusijo. Vendar pa vse večja vpletenost tretjih držav, kot je Severna Koreja, postavlja nove varnostne izzive za Zahod.

Ukrajina poudarja, da brez orožij dolgega dosega ne more učinkovito braniti svojega ozemlja in omejiti ruskih napadov. Zelenski je v svojih izjavah opozoril, da trenutna situacija zahteva odločne ukrepe, saj se vojna ne odvija več zgolj na ukrajinskih tleh, temveč pridobiva globalne razsežnosti.

Poleg vojaškega vidika uporaba ATACMS odpira tudi vprašanja glede prihodnje vloge ZDA in Nata v konfliktu. Čeprav ukrajinska strategija temelji na omejenih napadih, ki naj bi bili osredotočeni na vojaške cilje, ostaja vprašanje, kako bo Rusija odgovorila na to novo fazo vojne.

Portal24; Foto: Wikimedia/Agencija za protiraketno obrambo/Ben Listerman (fotografija je simbolna)

Objava V ukrajinskem dosegu zdaj 245 ruskih vojaških objektov je bila najprej objavljena na Portal24.