Na police ameriških trgovin prihajajo rastlinski zrezki, piščančji fileji in ribji polpeti, izdelani s pomočjo 3D-tiskalnikov. Na pogled naj bi bili podobni običajnemu mesu, vendar so narejeni predvsem iz rastlinskih beljakovin. Izraelsko podjetje Steakholder Foods je septembra začelo uvajati takšne izdelke na trg na severovzhodu Združenih držav Amerike.
Nova ponudba odpira tudi vprašanje, kako zdrava je lahko hrana, izdelana s to tehnologijo. Prehranski strokovnjaki opozarjajo, da 3D-tiskanje samo po sebi ni problematično, precej pomembnejše pa je, katere sestavine proizvajalci uporabljajo in koliko je živilo predelano.
Zrezek, ki ga ne odrežejo od živali, ampak ga natisnejo
Podjetje Steakholder Foods je pod blagovno znamko Perfecta predstavilo pet izdelkov, ki posnemajo običajno meso in ribe. Med njimi so rastlinski marmorirani zrezek, file mignon, piščančje prsi ter polpeti z okusom lososa in bele ribe.
Posebnost ni zgolj v uporabi rastlinskih sestavin. Proizvajalec s 3D-tiskanjem oblikuje notranjo strukturo izdelka, da je čim bolj podobna mišičnim vlaknom pravega mesa.
Pri običajnih rastlinskih polpetih se sestavine praviloma zmešajo in oblikujejo v želeno obliko. Pri 3D-tiskanju pa lahko naprava material razporeja po plasteh in na različnih mestih ustvarja različno teksturo.
Tako lahko nastanejo deli, ki posnemajo mesna vlakna, in predeli, ki spominjajo na maščobo v zrezku.
Podjetje želi s tem odpraviti eno glavnih težav rastlinskih nadomestkov mesa: številni imajo sicer podoben okus, vendar se pri žvečenju precej razlikujejo od pravega zrezka.
3D tiskana hrana, Foto: Stakeholder foodsIz česa je pravzaprav narejeno 3D-natisnjeno meso?
Osnova izdelkov Perfecta so rastlinske beljakovine, med drugim iz soje in graha. Dodane so lahko rastlinske maščobe, začimbe, arome ter druge sestavine, ki pomagajo ustvariti primerno strukturo in okus.
Tiskalnik torej ne ustvarja hrane iz nič. Uporablja užitno zmes, ki jo skozi posebno napravo oblikuje v končni izdelek.
Gre za pomembno razliko od laboratorijsko gojenega mesa, pri katerem se živalske celice razmnožujejo v nadzorovanih pogojih. Podjetje Steakholder Foods se ukvarja tudi z razvojem tehnologij za uporabo gojenih celic, vendar je predstavljena prodajna linija Perfecta rastlinska.
Za potrošnika je zanimivo tudi vprašanje označevanja. Po poročanju britanskega časnika The Independent embalaža izdelkov Perfecta ne poudarja, da so bili izdelani s 3D-tiskanjem.
Kupec lahko zato prepozna, da kupuje rastlinski nadomestek mesa, ne da bi iz sprednje strani embalaže nujno izvedel, katera proizvodna tehnologija je bila uporabljena.
Je takšna hrana zdrava?
Na to vprašanje za zdaj ni mogoče odgovoriti z enostavnim da ali ne.
Prehranska vrednost je odvisna predvsem od sestave posameznega izdelka. Rastlinsko živilo lahko vsebuje veliko beljakovin in vlaknin, hkrati pa tudi precej soli, dodanih maščob in drugih sestavin.
Britanski časnik The Independent je 19. oktobra poročal o pomislekih prehranskih strokovnjakov glede nove vrste izdelkov.
Dietetičarka Megan Wroe je opozorila, da je mogoče pri 3D-tiskani hrani razmeroma natančno uravnavati količino beljakovin, maščob in vlaknin, precej manj pa je znanega o širši prehranski kakovosti takšnih izdelkov ter njihovih dolgoročnih učinkih.
Posebej je izpostavila močno predelana živila, pri katerih se uporabljajo veziva, arome in različne tehnološke sestavine. Te sicer niso samodejno škodljive, vendar zgolj ugodna količina beljakovin še ne pomeni, da je izdelek prehransko primerljiv s svežo, manj predelano hrano.
Tudi prehranski znanstvenik Bryan Quoc Le je za časnik pojasnil, da lahko rastlinski nadomestki mesa zahtevajo dodatke, ki zmesi omogočajo, da med tiskanjem in po njem obdrži želeno obliko.
Sama tehnologija 3D-tiskanja torej ne pove, ali je hrana zdrava. Odločilni ostajajo seznam sestavin, hranilna vrednost, velikost porcije in pogostost uživanja.
Komu bi lahko 3D-tiskana hrana dejansko koristila?
Ena zanimivejših možnosti uporabe je priprava obrokov za ljudi, ki imajo težave z žvečenjem ali požiranjem.
Takšni bolniki pogosto potrebujejo mehko ali pasirano hrano, ki je lahko na krožniku precej drugačna od običajnega obroka. S pomočjo 3D-tiskanja je mogoče ustrezno pripravljeno mehko zmes oblikovati tako, da spominja na kos mesa, zelenjavo ali drugo živilo.
To lahko izboljša videz obroka in naredi prehranjevanje prijetnejše.
Pri ljudeh z motnjami požiranja pa mora biti tekstura vedno prilagojena njihovim zdravstvenim potrebam. Lepši videz hrane še ne zagotavlja, da jo je varno pogoltniti. Tehnologija bi lahko bila uporabna tudi pri razvoju hrane s posebej prilagojeno prehransko sestavo, denimo z določenimi količinami beljakovin ali drugih hranil.
Bo 3D-tiskana hrana na voljo tudi v Sloveniji?
Za zdaj ni znanih potrjenih načrtov za prodajo izdelkov Perfecta v slovenskih trgovinah.
Podjetje je 3. septembra 2026 napovedalo začetek prodaje na severovzhodu ZDA, pri čemer sodeluje z ameriškim distributerjem KeHE. Širitev na druga območja načrtuje postopno, glede na razvoj distribucije in zanimanje kupcev.
Prav tako še ni objavljenega popolnega seznama trgovin, v katerih bi bili vsi predstavljeni izdelki na voljo.
Za evropske kupce bo pri morebitni prihodnji prodaji pomembno tudi, ali gre samo za rastlinske sestavine ali izdelki vsebujejo nove sestavine, za katere je potrebna posebna odobritev.
3D-tiskanje kot način oblikovanja hrane samo po sebi še ne pomeni, da je izdelek nova vrsta živila, za katero bi bila vedno potrebna posebna dovoljenja. To je odvisno od sestavin in načina proizvodnje.
Ko bodo takšni izdelki na voljo širše, bo za kupce najkoristneje preveriti deklaracijo: koliko vsebujejo beljakovin, soli, nasičenih maščob in vlaknin ter katere sestavine so bile uporabljene. Dejstvo, da je bil zrezek natisnjen, samo po sebi še ni merilo njegove kakovosti.
Objava V trgovine prihaja meso iz 3D-tiskalnika. Bi ga jedli, če bi vedeli, kako je narejeno? se je pojavila na Vse za moj dan.

2 hours ago
28









English (US)