V tem slovenskem kraju ima petelin poseben status

2 hours ago 20

Šentjernej je kraj, kjer simboli niso le del grba ali turistične brošure, temveč živijo skupaj z ljudmi. Med njimi ima posebno mesto petelin. Ne kot naključna podoba, temveč kot rezultat dolgotrajnega, premišljenega dela, ki je lokalno zgodbo povzdignilo v nacionalni projekt ohranjanja slovenske živalske dediščine. Šentjernejski petelin danes ni le simbol občine, ampak tudi priznana pasma, ki jo gojijo po vsej Sloveniji in celo zunaj njenih meja.

V zadnjih letih je projekt dobil še dodatno težo. Pasma je bila vključena v gensko banko, s čimer je njena prihodnost dobila dolgoročno varovalo. Gre za korak, ki presega lokalni ponos in odpira vprašanje odnosa do avtohtonih pasem ter prehranske in kulturne samozadostnosti.

Šentjernejski petelin je simbol kraja

Petelin je zaščitni znak občine Šentjernej že desetletja. Njegova podoba se pojavlja v lokalnih zgodbah, na prireditvah in v zavesti prebivalcev. Ta simbolika ni nastala sama od sebe, temveč je bila zavestno oblikovana konec devetdesetih let, ko so domačini začeli razmišljati, kako ustvariti nekaj prepoznavnega, a hkrati trdno zasidranega v lokalnem prostoru.

Leta 1999 so člani kulturnega in etnološkega društva Gallus Bartolomej skupaj s strokovnjaki s področja perutninarstva začeli ambiciozen projekt razvoja nove pasme kokoši proste reje. Cilj ni bil zgolj estetski ali simbolni, temveč praktičen in dolgoročen.

Od ideje do pasme

Pri razvoju pasme so križali peteline pasme new hampshire s kokošmi jerebičaste italijanke. Izbor ni bil naključen. Želeli so združiti odpornost, dobro nesnost in značilen videz. Rezultat večletnega dela je bil leta 2010 uradno potrjen standard pasme šentjernejski petelin. Takrat je postalo jasno, da projekt presega lokalni okvir.

Genska banka je varovalo prihodnosti

Leta 2022 je šentjernejski petelin dobil dodatno zaščito. V Šentjerneju so oblikovali gensko banko, ki omogoča ohranjanje čistosti pasme in nadzorovano osveževanje rej. Ta korak je pomemben predvsem zato, ker pasma ni več omejena zgolj na domače okolje.

Predsednik društva Galus Bartolomej Stane Bregar poudarja, da se vsako leto izvali približno tisoč piščancev, ki nato potujejo k rejcem po Sloveniji in tudi v tujino. Genska banka omogoča, da se pasemska jata ohranja brez izgube značilnosti, ki so jih gradili več kot dve desetletji.

Rejci doma in v tujini

Danes šentjernejskega petelina goji okoli 400 rejcev. Skupno imajo več kot 6.000 živali, dobra tretjina jih ostaja v domači občini. Največji posamezni rejec prihaja iz hrvaške Like, kar potrjuje, da pasma ni zanimiva le kot slovenski simbol, temveč tudi kot kakovostna in prilagodljiva perutnina.

Pasma, ki presega folkloro

Šentjernejski petelin ni muzejski primerek. Gre za živo pasmo, ki jo rejci vključujejo v vsakdanje kmetije in manjše reje. Njena vrednost je v odpornosti, prilagojenosti razmeram in prepoznavnem videzu. Prav zato se vse pogosteje omenja kot primer dobre prakse pri ohranjanju domačih pasem.

V času, ko se kmetijstvo sooča z uniformiranimi linijami in uvoženimi rešitvami, je takšen projekt tudi tiho sporočilo o pomenu lokalnega znanja in sodelovanja med ljubitelji ter stroko.

Petelin je skupna zgodba

Šentjernejski petelin danes združuje več plasti pomena. Je simbol kraja, rezultat strokovnega dela in primer, kako lahko lokalna pobuda preraste v nacionalno zgodbo. Njegova vključitev v gensko banko ni le tehnična odločitev, temveč izraz zavedanja, da se dediščina ne ohranja sama od sebe. Za Šentjernej petelin ni le ptica na dvorišču. Je znak identitete in dokaz, da tudi majhen kraj lahko ustvari nekaj trajnega.