V središču pozornosti napet epilog sicer mirnega in množičnega protesta

Torkovi videmski dogodki še naprej odmevajo v italijanski javnosti: bolj kot zmaga, s katero si je italijanska reprezentanca izborila uvrstitev v play-off za kvalifikacijo na nogometnem svetovnem prvenstvu, ostaja v središču pozornosti napet epilog sicer mirnega in množičnega protesta proti tekmi z izraelsko izbrano vrsto, ki bi po mnenju protestnikov morala že zdavnaj biti izključena iz mednarodnih športnih tekmovanj, čeprav ne Uefa ne Fifa ne nameravata ukrepati v tej smeri. Stopnjevanje napetosti se je sicer začelo že pred samo demonstracijo, ko se je iz dneva v dan ponavljala informacija o strahu pred izgredi, o kopici varnostnih ukrepov za zaščito mesta ter o izdatni prisotnosti varnostnih organov (1100 pripadnikov), kar je dobivalo obrise samouresničujoče se prerokbe.

Kljub množični udeležbi na protestu in teži tam izraženih argumentov se je pozornost večine medijev, še bolj pa politikov, kot je mogoče razbrati iz malega morja posredovanih izjav, naposled povsem osredotočila na spopade z manjšo skupino protestnikov (po navedbah videmskega kvestorja Pasqualeja Antonia De Lorenza je šlo za 100 ljudi), ki ni želela ostati na Prvomajskem trgu, kjer se je sprevod sklenil, pač pa je nameravala nadaljevati z demonstracijo po videmskih ulicah. Da bi jim to preprečili, so pripadniki varnostnih organov uporabili vodni top in solzivec, ki sta dosegla tudi »mirne« demonstrante, ter pendreke. Ko se je skupina bolj razgretih protestnikov že razbežala, so na Prvomajskem trgu, kjer so se zadrževali tudi drugi udeleženci protesta, še naprej izstreljevali solzivec, ob koncu ure trajajočih napetosti pa so na kvesturo odvedli 15 ljudi, devet moških in šest žensk, med temi sta tudi dve državljanki Slovenije. Dva so aretirali.

Odzivi deljeni po ločnici

V odzivih na dogajanje v Vidmu se je izrisala podobna ločnica, kakršno je bilo že opaziti v zadnjih tednih, ko so se po Italiji vrstili protesti za Palestino in Globalno flotiljo sumud. Desnica in desna sredina sta videli le nasilne izgrede, pri čemer so nekateri segli po ... svojevrstnih argumentih. Goriška senatorka Bratov Italije Francesca Tubetti je pretiravala s »hordami rdečih skrajnežev, ki so opustošili mesto« in zahtevala, naj videmski župan Alberto Felice De Toni od »organizatorjev, lažnih pacifistov« zahteva povračilo za nastalo škodo. Videmska poslanka Isabella De Monte, ki jo je politična pot pripeljala od Renzijevih krogov v DS mimo Calendove Akcije in Renzijeve Žive Italije vse do Tajanijeve Naprej, Italija, je »levico« obtožila, da je »z mežikanjem protestnikom cel dan razpihovala strasti«. Ligaška evroposlanka iz Tržiča Anna Maria Cisint jej govorila o »urbani gverili«. V Melonijinih Bratih Italije so se razburjali predvsem zaradi besed Raievega komentatorja tekme, ki je zaželel, da bi Italija »vsaj na zelenici izločila Izrael«, zaradi česar so zagnali vik in krik, češ da je to sovraštvo proti Izraelu.

Videmski župan Alberto Felice De Toni, ki se je zaman zavzemal za preložitev tekme, je izrazil željo, da bi nekega dne Videm lahko gostil nogometno tekmo med Izraelom in Palestino, pa tudi med Rusijo in Ukrajino. Mirnemu protestu so - z obsodbo nasilja - stopili v bran predstavniki levosredinske večine v videmskem občinskem svetu, ki so zavrnili obtožbe mestne in deželne desnice.

Organizatorji protesta - videmski Odbor za Palestino, palestinska skupnost iz FJK in Veneta, društvo Salaam - Otroci oljke, italijanska veja gibanja BDS ter organizacija Calcio e Rivoluzione - so poudarili, da je bilo na ulicah več ljudi kot v stadionu. Ostajajo prepričani, da je italijanska nogometna zveza Figc ravnala napak, ker je igrala z Izraelom, proti čemur je na ulicah protestiralo 15.000 ljudi. Distancirali so se od skupine, ki je želela s sprevodom nadaljevati dlje od Prvomajskega trga, pri tem pa še ocenili, da so varnostni organi odreagirali nesorazmerno. »Čeprav je bila prepotrebna, prekinitev ognja ne bo ustavila genocida. Zato se mobilizacija s protesti nadaljuje,» so zapisali.

Več v današnjem (četrtkovem) Primorskem dnevniku.