V soboto zadnje slovo od papeža Frančiška (ozadje)

V Vatikanu bodo v soboto pogrebne slovesnosti za papežem Frančiškom, ki je v starosti 88 let umrl na velikonočni ponedeljek. Na njih pričakujejo okoli 200.000 ljudi in več kot sto državnikov, med njimi bosta predsednica republike Nataša Pirc Musar in premier Robert Golob. Papeža bodo zatem na njegovo željo pokopali v rimski baziliki Marije Snežne.

Frančišek je zaradi možganske kapi umrl v ponedeljek zjutraj, potem ko je še na velikonočno nedeljo vernikom na Trgu svetega Petra podelil blagoslov mestu in svetu.

Njegovo truplo so v ponedeljek zvečer položili v krsto in prenesli v kapelo Doma svete Marte, kjer je prebival, v sredo pa so krsto prenesli v baziliko svetega Petra, kjer se od prvega papeža iz Latinske Amerike do petka zvečer lahko poslovijo verniki.

Zadnje slovo od papeža bo v soboto. Na trgu svetega Petra bo ob 10. uri pogrebna slovesnost, ki jo bo vodil dekan kardinalskega zbora, kardinal Giovanni Battista Re.

Pogrebi papežev so bili v preteklosti tradicionalno razkošni, vendar je Frančišek, ki je vseskozi zavračal blišč in razkošje v Cerkvi, v 12-letnem pontifikatu uvedel nova pravila za skromnejše pogrebne slovesnosti.

Truplo argentinskega papeža so tako kot njegove predhodnike položili v leseno krsto, znotraj katere je pocinkana krsta. Nima pa dodatnih krst iz svinca in hrasta, kot je bilo v primeru pogreba njegovega predhodnika Benedikta XVI. Poleg tega ob krsti Frančiška ni položena papeška palica, ki ima na vrhu križ in je simbol moči. V baziliki svetega Petra krsta s papežem tudi ni na posebnem odru, katafalku, temveč na preprostem, rahlo nagnjenem lesenem podestu.

Papeževega pogreba naj bi se udeležilo več kot sto voditeljev oz. okoli 170 delegacij z vsega sveta. Prihod v Rim sta med drugim potrdila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in predsednik Evropskega sveta Antonio Costa. Tam bodo tudi predsedniki ZDA, Francije in Ukrajine Donald Trump, Emmanuel Macron in Volodimir Zelenski.

Ne bo pa na pogreb ruskega predsednika Vladimirja Putina, čigar potovanja omejuje nalog za pridržanje Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC). Namesto britanskega kralja Karla III. pa bo v Vatikan prišel njegov sin, prestolonaslednik princ William.

Iz Slovenije se bosta pogrebnih slovesnosti udeležila predsednica republike Nataša Pirc Musar in premier Robert Golob. Slovenske škofe bo na papeževem pogrebu zastopal predsednik Slovenske škofovske konference in novomeški škof Andrej Saje.

Na pogrebu pričakujejo okoli 200.000 vernikov. Med njimi bodo po pričakovanjih tudi številni Slovenci. Skupinski odhod na pogreb organizira agencija Trud, nekaj skupin Slovencev pa bo ta dan v Rimu že v okviru predhodno organiziranih romanj.

Verniki, ki ne bodo mogli priti na Trg svetega Petra, bodo pogreb lahko spremljali prek velikih ekranov na več lokacijah v Rimu.

Frančiška bodo zatem ob močno poostrenih varnostnih ukrepih prepeljali v nekaj kilometrov oddaljeno rimsko baziliko Marije Snežne, kjer ga bodo na njegovo željo pokopali.

Ta cerkev je bila papežu še posebej blizu. Tja se je odpravil takoj po izvolitvi marca 2013 in tam redno molil, med drugim pred potovanji v tujino. Baziliko je zadnjič obiskal na cvetno nedeljo, v njej pa bo pokopan kot prvi papež po letu 1669.

Cerkev, kjer je želel biti pokopan, je Frančišek določil tudi v svoji oporoki, ki so jo objavili na dan njegove smrti. V njej je tudi zapisal, da želi biti pokopan na preprost način in da naj njegovo zadnje počivališče nosi le latinski zapis njegovega papeškega imena. “Grob mora biti v zemlji, preprost, brez posebnega okrasja in samo z enim napisom: Franciscus,” je zapisano v kratki oporoki.

Obred pokopa bo vodil kardinal komornik Kevin Farrell, navzoči pa bodo še nekateri kardinali, med njimi dekan kardinalskega zbora Giovanni Battista Re in nekdanji vatikanski državni tajnik Pietro Parolin, regent papeške hiše Leonardo Sapienza in tajniki Svetega očeta.

Zaradi velikega števila vernikov in visokih gostov bo pogreb priljubljenega papeža velik varnostni zalogaj. Za varnost bo v Vatikanu in Rimu skrbelo na tisoče policistov, v italijansko prestolnico bodo ob tej priložnosti prispele okrepitve iz drugih delov države. Varnost naj bi zagotavljali tudi z droni in ostrostrelci.

Na dan papeževega pogreba se bo začelo devetdnevno žalovanje za Frančiškom, znano kot novemdiales.

Za pogreb papeža Frančiška in konklave, na katerem bodo kardinali elektorji izvolili njegovega naslednika, velja veliko zanimanje medijev. Pri Svetem sedežu se je po papeževi smrti akreditiralo okoli 2000 novinarjev z vsega sveta. Poleg tega ima v Vatikanu še okoli 500 novinarjev stalno akreditacijo. Podobno je bilo zanimanje medijev veliko že po odstopu papeža Benedikta XVI. in na konklavu marca 2013.