V Slovenski kinoteki retrospektiva izbranih čeških filmov Františka Čapa

V Slovenski kinoteki se nocoj začenja retrospektiva režiserja, scenarista in montažerja Františka Čapa (1913-1972), ki na kinotečno platno prinaša izbor filmskih mojstrovin iz avtorjevih ustvarjalnih začetkov na Češkem. Čap se je v filmsko zgodovino najprej zapisal s češkimi, kasneje pa tudi z nemškimi in jugoslovanskimi filmi.

Med letoma 1953 in 1972 je Čap deloval in živel tudi v Sloveniji, kjer danes velja za utemeljitelja sodobnega slovenskega filma.

Tokratna retrospektiva, ki bo potekala do 8. oktobra, odstira manj znano poglavje njegove kariere: izbor sedmih izstopajočih filmskih naslovov, ki jih je pred migracijo ustvaril na Češkem, je navedeno na spletni strani Slovenske kinoteke.

Izbor sedmih najpomembnejših naslovov iz Čapovega primarnega ustvarjalnega obdobja na Češkem med letoma 1939 in 1948 je pripravila poznavalka režiserjevega opusa Marie Barešova iz češkega filmskega arhiva, ki bo avtorjevo filmsko kariero 25. septembra podrobneje predstavila na gostujočem predavanju.

Retrospektivo filmov v Dvorani Silvana Furlana spremlja tudi razstava, ki ob bok postavlja dve režiserjevi najbolj plodoviti obdobji: češko in slovensko.

Za uvod v retrospektivo bo projekcija filma Možje brez kril iz leta 1946, ki je istega leta na prvem mednarodnem filmskem festivalu v Cannesu prejel festivalsko nagrado grand prix. Gre za intimno in napeto drama, ki v času povojne takratne Češkoslovaške poveličuje osebni pogum proletariata.

Režiserja, ki je odraščal v mestu Tabor na jugu današnje Češke republike, je že od malega zanimal film, a je na očetovo željo šolanje sprva nadaljeval na višji gozdarski šoli v Pisku. Ko je leta 1932 izvedel, da v Pragi snemajo študentski film Pred maturo, je odpotoval v glavno mesto, tam dobil manjšo vlogo in se odločil v svetu filma ostati.

Leta 1939 je v sodelovanju z režiserjem Vaclavom Krškom posnel svoj prvi film Žgoče poletje, lirično zgodbo o prvih ljubeznih in razočaranjih. Med letoma 1940 in 1948 je posnel petnajst filmov, med njimi film Nočni metulj, socialno ljubezensko melodramo in obrtniško mojstrovino, za katero je prejel prvo nagrado na češkem festivalu v Zlinu in priznanje žirije na Beneškem filmskem festivalu.

V okviru kinotečne retrospektive bo na ogled tudi Babica iz leta 1940, ki je eden redkih filmov iz časa nemške okupacije, ki si je drznil odločno izraziti idejo češke narodne enotnosti in nacionalne identitete, kronika hribovskega življenja Dekle z Beskidov (1944), posneta na dejanskih lokacijah in v avtentičnih kostumih, ter zgodovinska drama Plesalka (1943), ki je s svojo tehnično dovršenostjo in osupljivo kostumografijo ob izidu predstavljala enega najdražjih čeških filmov dotlej.

Čap je po vojnem filmu Bela tema (1948), ki se s političnim patosom osredotoča na povezavo med češkimi, slovaškimi in sovjetskimi partizani, ponovno padel v nemilost komunistične oblasti. Politične spremembe so leta 1949 privedle do njegovega izgnanstva v Zvezno republiko Nemčijo, kjer je začasno nadaljeval svoje filmsko ustvarjanje, dokler ni na Bavarskem leta 1952 srečal Branimirja Tume, direktorja Triglav filma, ki ga je v iskanju strokovne pomoči za razvoj slovenske filmske industrije povabil v Slovenijo.

Retrospektivo je Slovenska kinoteka pripravila v sodelovanju s češkim Nacionalnim filmskim arhivom in čeških veleposlaništvom v Sloveniji.