.png)
7 hours ago
22
ARTICLE AD
[STA] – Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) je objavila novo publikacijo Pogled na izobraževanje. V njej med drugim navaja, da se v Sloveniji delež mlajših odraslih brez končane srednje šole povečuje, medtem ko se ta delež v OECD zmanjšuje. V državah OECD je sicer ta delež v povprečju višji kot v Sloveniji.
Delež mlajših odraslih – skupina zajema stare od 25 do 34 let – brez končane srednje šole se v OECD še naprej zmanjšuje in v povprečju dosega 13 odstotkov, medtem ko se je v Sloveniji ta delež med letoma 2019 in 2024 povečal s pet na sedem odstotkov, navaja publikacija OECD z naslovom Pogled na izobraževanje 2025 (Education at a Glance). Osrednja tema letošnje publikacije je sicer terciarno izobraževanje.
Publikacija navaja, da se posamezniki z višjo izobrazbo na splošno soočajo z manjšim tveganjem za brezposelnost in zaslužijo več. Za zmanjšanje tveganja brezposelnosti pa je še posebej pomembno dokončanje srednje šole.
V povprečju je v OECD brezposelnih 12,9 odstotka za delo sposobnih mlajših odraslih brez končane srednje šole v primerjavi s 6,9 odstotka brezposelnimi v skupini tistih, ki imajo končano srednjo šolo ali pridobljeno ostalo dodatno neterciarno izobrazbo. Med tistimi mlajšimi odraslimi, ki so pridobili terciarno izobrazbo, pa jih je v povprečju v OECD brezposelnih 4,9 odstotka.
Slovenija
Podobno je v Sloveniji, kjer je po navedbah publikacije brezposelnih 11,4 odstotka mlajših odraslih brez končane srednje šole v primerjavi s 4,7 odstotka brezposelnimi v skupini tistih s končano srednjo šolo in 3,5 odstotka brezposelnimi med tistimi s terciarno izobrazbo.
Razlika v povprečni plači med posamezniki v starosti od 25 do 64 let s končano srednjo šolo ali brez je v državah OECD razmeroma majhna. V povprečju v OECD delavci brez končane srednje šole zaslužijo v povprečju 17 odstotkov manj kot tisti s končano srednjo šolo. Zaposleni s terciarno izobrazbo pa zaslužijo 54 odstotkov več kot tisti s končano srednjo šolo.
V Sloveniji je razlika v plačah med zaposlenimi s končano srednjo šolo in tistimi brez enaka povprečju OECD, medtem ko tisti s pridobljeno terciarno izobrazbo v Sloveniji zaslužijo 57 odstotkov več kot tisti s končano srednjo šolo.
Delež učencev v nižjem srednješolskem izobraževanju, ki so vsaj dve leti starejši od pričakovane starosti za svoj razred, se med državami OECD zelo razlikuje, od praktično nič v nekaterih državah do več kot 10 odstotkov v drugih. V Sloveniji je ta delež leta 2023 znašal 1,2 odstotka, med drugim navaja publikacija.
V mnogih državah je običajno, da si bodoči študenti po koncu srednje šole vzamejo vsaj eno leto premora pred začetkom študija. V Sloveniji to stori 19 odstotkov novih študentov, kar je pod povprečjem OECD, kjer je takšnih kar 44 odstotkov.
Mobilnost študentov
Slovenija od povprečja OECD navzgor odstopa na področju mednarodne mobilnosti študentov v terciarnem izobraževanju. Ta se v državah OECD še naprej povečuje. V povprečju je v državah OECD leta 2023 bilo 7,4 odstotka vseh terciarnih študentov tujih študentov, medtem ko je leta 2018 ta delež znašal šest odstotkov. V Sloveniji se je ta delež s 4,5 odstotka leta 2018 povečal na 10,6 odstotka v letu 2023.
Ko gre za sredstva, namenjena za izobraževanje, je Slovenija z deležem 4,6 odstotka BDP za izobraževanje od primarne do terciarne ravni malenkost pod povprečjem OECD, ki je po zadnjih podatkih znašalo 4,7 odstotka BDP.
V Sloveniji se je v obdobju od 2013 do 2023 število otrok, starih do štiri leta, zmanjšalo za 15 odstotkov, med letoma 2023 in 2033 pa naj bi se zmanjšalo za 11 odstotkov, kažejo projekcije. Kljub znižanju števila otrok pa so se na predšolski ravni vladni izdatki v Sloveniji med letoma 2015 in 2022 povečali za 24,5 odstotka. Posledično so se vladni izdatki na otroka povečali za 27,6 odstotka v primerjavi s povprečnim 24-odstotnim povečanjem v OECD od leta 2015, navaja publikacija.
Privabljanje učiteljev, ki so že opravili drugo kariero, v šolstvo lahko po navedbah publikacije pomaga ublažiti pomanjkanje učiteljev, hkrati pa to v poklic pritegne posameznike s širšim naborom izkušenj. V podporo temu 16 od 28 držav z razpoložljivimi podatki ponuja namenske alternativne poti v poučevanje za posameznike, ki spreminjajo kariero. Nasprotno pa Slovenija ne ponuja namenskih poti za učitelje, ki so že opravili drugo kariero, med drugim še navaja publikacija.
Foto: Pexels
Morda vas zanima tudi
Objava V Sloveniji rast deleža mlajših odraslih brez končane srednje šole je bila najprej objavljena na Portal24.
English (US)