ARTICLE AD
Poročilo Evropske komisije z naslovom „Vlaganje v pravičnost“ opozarja, da se dve tretjini prebivalcev, natančneje 67 odstotkov vprašanih, boji, da njihova plača ne ustreza njihovim znanjem in izkušnjam. Plača je eden ključnih dejavnikov socialne pravičnosti, in čeprav Evropska unija stremi k večji enakosti, raziskava razkriva precejšnje razlike med regijami.
Najbolj izrazite pomisleke imajo prebivalci južne Evrope. Na Portugalskem in Cipru je zaskrbljenih 86 odstotkov ljudi, v Grčiji 85 odstotkov, v Italiji 84 odstotke, na Hrvaškem 83 odstotke in v Španiji 81 odstotkov. V teh državah so ljudje še posebej občutljivi na vprašanje, ali njihovo delo prinaša pravično plačilo. Visoka brezposelnost, dolgoletne gospodarske težave in občutek neenakosti med družbenimi razredi prispevajo k temu, da zaposleni težko verjamejo v pravičen sistem nagrajevanja.
Poročilo Eurobarometra izpostavlja, da več kot polovica prebivalcev Cipra (59 odstotkov), Portugalske (55 odstotkov) in Španije (54 odstotke) pravi, da so „zelo zaskrbljeni“ glede tega vprašanja. Tudi na Hrvaškem (47 odstotkov), v Grčiji (45 odstotkov) in Italiji (40 odstotkov) se precejšen delež prebivalcev uvršča med tiste, ki svojo plačo ocenjujejo kot izrazito nepravično.
Severnoevropska slika drugačna
Povsem drugačen pogled na pravičnost plačil ponuja sever Evrope. Na Danskem je zaskrbljenih le 19 odstotkov prebivalcev, na Švedskem 26 odstotkov, na Nizozemskem 28 odstotkov in na Finskem 34 odstotke. To je občutno manj od evropskega povprečja in kaže na večje zaupanje prebivalcev v socialne sisteme in modele kolektivnega dogovarjanja, ki veljajo v nordijskih državah.
Med večjimi državami Evropske unije Nemčija z 56 odstotki še vedno ostaja pod povprečjem, medtem ko se Francija z 73 odstotki uvršča med države z visoko ravnijo skrbi. Irska beleži 59 odstotkov. Rezultati tako potrjujejo, da je Nemčija med štirimi največjimi gospodarstvi EU najmanj zaskrbljena glede poštenosti plačil, medtem ko Italija in Španija sodita med države, kjer je nezaupanje najizrazitejše.
Evropa razdeljena po občutku pravičnosti
Na ravni EU skoraj tretjina vprašanih (30 odstotkov) pravi, da so zelo zaskrbljeni, 37 odstotkov pa jih poroča o precejšnji zaskrbljenosti. Skupno je torej 67 odstotkov prebivalcev Evropske unije zaskrbljenih, da njihovo plačilo ne odraža dejanskih spretnosti in izkušenj. Hkrati 31 odstotkov Evropejcev meni, da jih to vprašanje ne skrbi – med njimi 20 odstotkov pravi, da niso zelo zaskrbljeni, 11 odstotkov pa, da jih to sploh ne skrbi.
Razlike med spoloma so majhne. Pri ženskah je stopnja zaskrbljenosti 69 odstotkov, pri moških 66 odstotkov. Pri starosti pa se razlike nekoliko povečajo. Med mlajšimi od 54 let je približno 74 odstotkov prebivalcev zaskrbljenih, medtem ko se ta delež med starejšimi od 55 let zmanjša na 57 odstotkov.
V Sloveniji 62 odstotkov ljudi skrbi, da ne prejemajo poštene plače
V Sloveniji je po podatkih Eurobarometra zaskrbljenih 62 odstotkov prebivalcev, da njihova plača ne odraža njihovih znanj in izkušenj. Med njimi je 27 odstotkov vprašanih „zelo zaskrbljenih“, 35 odstotkov pa „precej zaskrbljenih“. Hkrati 22 odstotkov Slovencev pravi, da jih vprašanje ne skrbi močno, 15 odstotkov pa, da jih sploh ne skrbi.
Raziskava navaja tudi, da povprečni letni neto zaslužek v Sloveniji znaša 17.865 evrov (oseba brez otrok, 100 odstotkov povprečne plače v letu 2024). S tem se Slovenija uvršča nekoliko pod povprečje Evropske unije, kjer je zaskrbljenih 67 odstotkov prebivalcev, a hkrati precej nad nordijskimi državami, kjer skrbi glede pravičnosti plačil izraža manj kot tretjina prebivalcev.
Slovenija | 62 odstotka | 27 odstotkov | 35 odstotkov | 22 odstotka | 15 odstotkov | 17.865 evrov |
EU povprečje | 67 odstotkov | 30 odstotkov | 37 odstotkov | 20 odstotkov | 11 odstotkov | – |
Dohodki vplivajo, a niso odločilni
Raziskava opozarja na zmerno negativno povezavo med dohodkom in skrbmi glede pravičnega plačila. Višji zaslužki praviloma zmanjšujejo občutek nepravičnosti, vendar korelacija pojasni le približno 30 odstotkov razlik med državami. To pomeni, da imajo pomembno vlogo tudi drugi dejavniki – od socialne varnosti in dostopa do storitev, do kulturnih razlik in zaupanja v institucije.
Ko se za primerjavo upošteva standard kupne moči, ki odpravlja cenovne razlike med državami, postane povezava še šibkejša. Tako imajo lahko države z enako ravnjo dohodkov zelo različne stopnje nezadovoljstva, kar nakazuje, da vprašanje pravične plače ni le ekonomsko, temveč tudi družbeno in politično vprašanje.
Raziskava je bila izvedena januarja in februarja 2025, ko so anketiranci odgovarjali na vprašanja o tem, kako dojemajo razmerje med svojim znanjem, izkušnjami in plačo, ki jo prejemajo.
Foto: Pixabay
Morda vas zanima tudi
Objava V Sloveniji 62 odstotkov ljudi skrbi, da ne prejemajo poštene plače je bila najprej objavljena na Portal24.