V Sevnici o prihodnosti slovenskega kmeta: “Potrebujemo več sodelovanja, znanja in poguma”

Včeraj je v konferenčni dvorani Komunale Sevnica potekalo pogovorno omizje na temo prihodnosti slovenskega kmetijstva, ki ga je organiziral Forum za kmetijstvo in podeželje SDS. Dogodek je združil vidne predstavnike kmetijskega sektorja, ki so z različnih zornih kotov spregovorili o izzivih, priložnostih in usmeritvah za prihodnje desetletje slovenskega podeželja.

Sodelovali so dr. Jože Podgoršek, predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije, Tomaž Lisec, poslanec in podpredsednik odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Peter Mlakar, direktor Veterinarske postaje Sevnica, ter Matej Renko, kmet in predsednik Območne enote KGZS Brežice.

Uvodoma je dr. Jože Podgoršek poudaril pomen močne in povezane kmetijske politike, ki bo znala uravnotežiti potrebe kmetov z zahtevami evropskih okoljskih usmeritev. “Slovenski kmet mora imeti občutek, da ga država razume in podpira. Brez tega ne moremo pričakovati razvoja,” je dejal in dodal, da mora zbornica postati še bolj dejaven sogovornik pri oblikovanju nacionalne kmetijske strategije.

Kmet Matej Renko je izpostavil težave, s katerimi se soočajo pridelovalci na terenu. Po njegovih besedah slovenski kmet izgublja konkurenčnost predvsem zaradi uvoza cenejših izdelkov in visokih stroškov pridelave. “Če želimo ohraniti domačo pridelavo, moramo izboljšati pogoje dela in zagotoviti, da se lokalni pridelki pošteno ovrednotijo,” je poudaril.

Direktor Veterinarske postaje Sevnica Peter Mlakar je opozoril na pomen veterinarske službe in varnosti hrane. “Zdrave živali so pogoj za zdravo hrano in zadovoljnega potrošnika,” je dejal ter poudaril, da morajo kmetje, veterinarji in država sodelovati pri zagotavljanju visokih standardov kakovosti.

Poslanec Tomaž Lisec je v razpravi izpostavil potrebo po jasni in dolgoročni kmetijski politiki, ki bo prepoznala kmeta kot enakovrednega partnerja. “Država mora prisluhniti podeželju. Če bomo znali povezati znanje, tehnologijo in tradicijo, ima slovensko kmetijstvo prihodnost,” je povedal Lisec in dodal, da bo za to potrebna večja stabilnost v zakonodaji in zmanjšanje administrativnih bremen.

Sodelovanje za skupni cilj

Sklepni del omizja je bil namenjen razpravi o povezovanju različnih deležnikov od institucij, kmetov, veterinarjev do potrošnikov. Sogovorniki so se strinjali, da sodelovanje, izmenjava znanja in večja samoiniciativnost predstavljajo ključ do ohranitve vitalnega podeželja in trajnostnega razvoja kmetijstva.

Dogodek je pokazal, da so izzivi številni, vendar obstaja tudi veliko volje in energije za spremembe. Vsi udeleženci so poudarili, da slovenski kmet potrebuje predvsem spoštovanje, stabilno okolje in jasno vizijo, da bo lahko ostal hrbtenica slovenskega podeželja.

Slovenski kmet ni le pridelovalec hrane, je varuh naše zemlje, tradicije in prihodnosti. Če bomo znali ceniti njegovo delo in mu omogočili, da živi od svojega poklica, bo Slovenija vedno imela zdravo, varno in ponosno podeželje.

M. D.