»V Rusiji je na vsakem koraku vidno, kako zelo so cenjeni kultura, pisatelji in umetniki«

Maja Poljanec Nemec je dramska igralka, članica ansambla SNG Nova Gorica, ki gledališče razume ne le kot prostor umetniškega ustvarjanja, temveč tudi raziskovanja človeka, njegovih notranjih svetov in odnosov. Zanimanje za skupinsko dinamiko in globlje plasti ustvarjalnega procesa jo je pripeljalo do psihodrame in psihodramske edukacije.

Konec avgusta pripravlja Pot junaka, poseben doživljajski projekt, v katerem se prepletajo gledališče, mitologija, zgodovina in psihodramski elementi. V soboto, 29. avgusta, ob 16. uri bo Pot junaka udeležence popeljala po kavernah prve svetovne vojne na Sveti Gori. Dan zatem pa se bo mogoče v X-centru v Novi Gorici udeležiti tudi izkustvene delavnice s psihodramskimi elementi (obvezne prijave zbirajo na info@tnk.si).

Po poklicu ste dramska igralka, edukantka psihodrame, predsednica kulturnega društva Teater na konfini, umetniška vodja mednarodnega festivala neodvisnega gledališča Gotropolis, gledališka selektorica in mentorica. Vaša ustvarjalna pot je zelo raznolika in razvejana, ste bili vedno osredotočeni na igralstvo?

Po končani srednji šoli nisem dobro vedela, česa si pravzaprav želim. Slikala sem, pisala, plesala in se ukvarjala z gledališčem. Bila sem neodločena in na koncu pristala na študiju slovenščine in filozofije. Ob študiju pa sem se vedno bolj usmerjala v performativno umetnost in pridobivala izkušnje. Opravila sem gledališko in lutkovno šolo GILŠ, ki jo je organizirala Zveza kulturnih organizacij Slovenije, predhodnica današnjega Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, potem pa smo s kolegi ustvarjali ulične predstave in spektakle, otroško in improvizacijsko gledališče ter televizijsko oddajo Polž v solati na RTV Slovenija, za katero smo pisali besedilo, igrali, sama pa sem se učila tudi montaže.

Kako ste doživljali Rusijo in njen odnos do gledališča?

Rusija je zelo evropska. Peterburg je zgrajen po vzoru in navdihu Benetk ter drugih evropskih mest, imenujejo ga »Severne Benetke«. Tukaj so ustvarjali številni evropski umetniki. Rusija ni le kulturno bogata država, na vsakem koraku je vidno, kako zelo so cenjeni kultura, pisatelji in umetniki.

Rusko gledališče ima svojstvene poteze ruske mentalitete, obenem pa je zelo široko, analitično in natančno. Predstava ni končana s premiero. Živi, raste in režiser tudi po premieri daje napotke za nadaljnje delo.

Močan pečat je ruskemu gledališču dal Stanislavski. Njegov »Sistem« (metoda celostnega psihofizičnega usposabljanja igralca) je na Zahodu postal sinonim za psihološki realizem in naturalizem, zato ga večinoma poznamo kot utemeljitelja realizma v gledališču. Vendar to zajema le del njegovega opusa, saj je v zrelejših ustvarjalnih fazah aktivno eksperimentiral s simbolizmom in raziskovanjem človekove podzavesti na odru.

Celoten intervju lahko preberete v današnjem (torkovem) Primorskem dnevniku.