V prenovljenih prostorih kovaškega muzeja v Kropi nova stalna razstava

V kovaškem muzeju v Kropi bodo danes ob 17. uri odprli novo stalno razstavo v dveh prostorih, ki so po prenovi znova uporabni. En prostor je odslej posvečen žebljarstvu v Kropi z edinstveno zbirko ročno kovanih žebljev, drugi pa z etnološko zbirko pripoveduje zgodbo življenja v Kropi.

Klinarjeva hiša, v kateri domuje kroparski kovaški muzej, je bila nujno potrebna obnove. Strešna kritina je bila tako poškodovana in dotrajana, da je ponekod že močno zamakala. Pred osmimi leti je na podstrešju prišlo tudi do izlitja iz počene vodovodne cevi, zaradi česar sta dva muzejska prostora postala neuporabna.

Občina Radovljica se je prenove fužinarske hiše s konca 18. stoletja s pomočjo nepovratnih sredstev ministrstva za kulturo lotila leta 2021. V prvih dveh letih so bili obnovljeni streha, mansardni prostori in severovzhodni del prvega ter drugega nadstropja stavbe. V letih 2023 in 2024 so sanirali oporni zid in brežino za objektom ter izvedli statično sanacijo. Obnovili so fasado in zamenjali oziroma restavrirali stavbno pohištvo, vhodni portal ter štukature.

V okviru druge faze prenove so restavrirali tudi dva razstavna prostora, ki sta bila od izliva vode neuporabna, in sedaj vanju postavili novo sodobno in stalno razstavo, ki dopolnjuje obstoječo muzejsko pripoved z dvema vsebinskima sklopoma.

Prvi del nove razstave je posvečen žebljarstvu kot enemu najznačilnejših rokodelskih izročil Krope. Kot so sporočili iz Muzejev radovljiške občine, je predstavljena edinstvena zbirka ročno kovanih žebljev iz 19. in prve polovice 20. stoletja, med katerimi izstopajo čevljarski žeblji, podkvičarji in žeblji za cokle. Ti drobni izdelki pričajo o izjemni spretnosti kovačev in o času, ko je bilo ročno kovanje žebljev pomemben del vsakdanjega življenja in preživetja.

Drugi del razstave prinaša etnološko zbirko, ki pripoveduje zgodbo življenja v Kropi. Predmeti vsakdanje rabe, ohranjeni iz kovaških domov, razkrivajo utrip preteklosti – delo, praznike in družinsko življenje prebivalcev železarskega naselja. Predmeti pričajo o skromnih bivanjskih razmerah, delu v vigenjcih, o toplini krušnih peči na skupnih vežah in o preprostih, a bogatih običajih.

V ozki dolini potoka Kroparica so živeli fužinarji in kovači, njihovo skupno življenje v večstanovanjskih hišah pa je oblikovalo edinstveno družbeno in kulturno okolje. Posebno mesto imajo šege in prazniki, ki so ohranjali skupnost in njeno povezanost z naravnim ritmom. Med njimi so spuščanje gregorjevih barčic, nageljnov sejem, božične jaslice, koledovanje in kovaški šmaren.

“Razstava nas popelje v čas, ko je Kropa živela z ognjem in železom, a tudi s pesmijo, vero in medsebojno povezanostjo,” so poudarili v Muzejih radovljiške občine. Kot so dodali, Kovaški muzej Kropa slikovito predstavlja bogato slovensko dediščino železarstva, ohranja zavest o pomenu kovaške tradicije in jo s sodobno muzejsko interpretacijo prenaša na prihodnje rodove.