V Postojni razstava domačih likovnih ustvarjalcev Okra

V Postojni je na ogled razstava likovnih del iz stalne zbirke Keltike, umetniške galerije, ki je septembra lani odprla vrata v Šmihelu pod Nanosom, enem najstarejših krajev na Postojnskem. Galerija združuje skupino umetnikov iz regije, ki so se organizirali v skupino Okra, v Keltiki pa je na ogled približno 60 njihovih slik, grafik in keramike.

Ker Postojna še čaka, da občina v Kutinovi hiši uredi javno galerijo za vizualno umetnost, razstava z naslovom Art galerija Keltika na obisku gostuje v galeriji Zavarovalnice Triglav v središču mesta. Predstavljen je izbor zelo motivno različnih slik in grafik v več slogih in tehnikah.

Keltika je sicer zasebna galerija, ki jo na svoji turistični kmetiji vodi slikarka in grafičarka Magdalena Cej, organizatorka ex-tempora Šmihel pod Nanosom 2000, prejemnica nagrade na lanski regijski razstavi primorskih ustvarjalcev Polnost praznine in članica Okre.

Okra nadaljuje delo nekdanjega društva likovnih ustvarjalcev občin Postojna in Pivka. Združuje več kot ducat predvsem članic, od tega več likovnih pedagoginj in akademskih slikark, poleg Cej so to še Tanja Milharčič, Urška Jurič, Teja Tegelj in Jasmina Čelan.

Člani se redno srečujejo, izmenjujejo izkušnje in znanja ter se dodatno izobražujejo, je na otvoritvi, kjer je nekaj pesmi zapela vokalna skupina Alikvot, povedala umetnostna zgodovinarka Polona Škodič, tudi sama članica Okre. Tako so pred nekaj meseci v ateljeju slikarja Leona Zuodarja ustvarjali na delavnici sitotiska.

Poleg galerije Keltika Cej snuje tudi etnološki muzej oziroma zbirko predmetov kmečke dediščine. “Zbirka se delno vklaplja v galerijo, večji eksponati pa so zunaj na območju turistične kmetije Cej,” je ob dnevu odprtih vrat galerije ob letošnjem kulturnem prazniku povedala za STA.

Okra je sicer antični izraz za prelaz Razdrto, za goro Nanos in najverjetneje tudi za prazgodovinsko gradišče Grad na obrobju Šmihela pod Nanosom. Rimski pisec Plinij starejši v 1. stoletju našega štetja omenja Okro kot naselbino keltskih Karnov, ki je bila v njegovem času že v ruševinah, saj so jo uničili Rimljani.

Na območju Šmihela pod Nanosom je pomembno arheološko najdišče iz obdobja rimskih osvajanj slovenskih dežel, ko so se spopadli prebivalci gradišča in Rimljani. Zgodovinarji menijo, da bi prav v Šmihelu pod Nanosom lahko iskali naselje Okra. Od tod tudi poimenovanje skupine Okra in galerije Keltika.

Cej pravi, da je prebrala, da so med raziskavami gradišča našli “dva keltska novca”, kar je bila zanjo dovolj velika draž, saj želijo tudi negovati zgodovinsko dediščino tega območja. Cej je sicer tudi ilustrirala knjigo Naše korenine, Sledovi davnine na obrobju Pivškega arheologinje Andreje Penko, kjer je govora tudi o strateški antični poti prek prelaza Okra oziroma Razdrtega.