V ospredju svetovnega dneva mokrišč opozorila o njihovi vlogi za ohranjanje življenja na Zemlji

Ob današnjem svetovnem dnevu mokrišč na ministrstvu za naravne vire in prostor opozarjajo na ključno vlogo teh dragocenih ekosistemov za ohranjanje življenja na Zemlji. Da so mokrišča tudi pomemben del kulturne identitete, pa poudarjajo na Zavodu RS za varstvo narave.

Kot so izpostavili na ministrstvu, je poudarek letošnjega svetovnega dneva na globoki povezanosti človeka z mokrišči ter izpostavljanjem pomena tradicionalnega in lokalnega znanja pri njihovem ohranjanju, upravljanju in trajnostni rabi.

“V zadnjih dveh desetletjih se je odnos do mokrišč na svetovni ravni pričeli spreminjati – iz obrobne ekološke teme so postala osrednji del politik blaženja in prilagajanja na podnebne spremembe. Mednarodna sporočila konvencije o mokriščih (Ramsarske konvencije), Združenih narodov in Evropske unije vse bolj poudarjajo, da so mokrišča naš ključni naravni zavezniki pri spoprijemanju s podnebnimi spremembami,” so poudarili.

Na ključni pomen trajnostnega upravljanja mokrišč in sobivanja ljudi z njimi, saj ohranjajo biotsko raznovrstnost, zagotavljajo življenjske vire, blažijo učinke ekstremnih vremenskih pojavov in podnebnih sprememb ter pomembno soustvarjajo našo kulturno identiteto, pa so ob svetovnem dnevu opozorili tudi v Zavodu RS za varstvo narave.

Poleg zagotavljanja življenjskega prostora za približno štirideset odstotkov rastlinskih in živalskih vrst na svetu so mokrišča zaradi njihovih funkcij pomembna tudi za ljudi. “Nudijo nam preskrbo z vodo in hrano, predstavljajo prostor za raziskovanje in rekreacijo ter blažijo podnebne spremembe, saj uravnavajo mikroklimo in blažijo ekstremne vremenske pojave kot so suše in poplave,” so spomnili na zavodu.

Ob letošnjem svetovnem dnevu opozarjajo tudi, da so mokrišča pomemben del kulturne identitete, ki je rezultat dolgotrajnega sobivanja ljudi z vodnimi okolji. “Kljub njihovemu pomenu za naravo in ljudi, mokrišča po vsem svetu hitro izginjajo – v zadnjih 50 letih smo jih izgubili kar 35 odstotkov. Trenutno jim najbolj grozijo onesnaženost, krčenje zardi izsuševanja in zasipavanja ter podnebne spremembe,” so posvarili.

Ob tem so spomnili, da je zaradi slabšanja stanja ekosistemov EU junija 2024 sprejela uredbo o obnovi narave, katere krovni cilj je do leta 2030 obnoviti vsaj dvajset odstotkov vseh kopenskih in morskih območij EU, do leta 2050 pa vse ekosisteme, ki potrebujejo obnovo. Poseben poudarek je na habitatih in vrstah v slabem ohranitvenem stanju, med katerimi so tudi mnoga obalna in celinska mokrišča.

Mokrišča po celem svetu pokrivajo več kot 1,2 milijona kvadratnih kilometrov površin oz. šest odstotkov kopenske površine Zemlje, v Sloveniji pa približno pet odstotkov ozemlja. Gre za močvirja, barja, poplavna območja rek, rečne mrtvice, kraška polja, mokrotne travnike, mlake, soline in obalna območja. Med njimi so tri območja uvrščena na seznam Ramsarske konvencije – Sečoveljske soline, Škocjanske jame ter Cerkniško jezero s Križno jamo in Rakovim Škocjanom. “Uvrstitev na ta seznam pomeni, da ima mokrišče posebno vrednost za ohranjanje biotske raznovrstnosti na svetovni ravni ter da se država zavezuje k ohranjanju in trajnostnemu upravljanju mokrišča,” so pojasnili na ministrstvu.