V ospredju razprav na zasedanju IMF in Svetovne banke negotovosti zaradi carin

Svetovno gospodarstvo se nahaja v ključnem trenutku povečane negotovosti zaradi ameriških carin, kar povečuje tveganja za stabilnost, je na današnji novinarski konferenci v Washingtonu dejala direktorica Mednarodnega denarnega sklada (IMF) Kristalina Georgieva. To je v izjavi potrdil tudi namestnik guvernerja Banke Slovenije Primož Dolenc.

“Negotovost povzroča več skrbi kot same carine. Negotovost je resnično slaba za poslovanje in hitreje ko se bo ta oblak, ki nam visi nad glavo, umaknil, boljši bodo obeti za svetovno gospodarsko rast,” je med spomladanskim zasedanjem mednarodnih finančnih ustanov dejala Georgieva.

Ameriški predsednik Donald Trump je v začetku meseca zaostril svojo carinsko politiko z 10-odstotnimi vzajemnimi carinami, ki uvodoma za ves svet veljajo za zdaj do junija. Kako bo naprej, pa je povsem odvisno od Trumpa.

S Kitajsko je trgovinska vojna s 145-odstotnimi carinami na uvoz v ZDA in 125-odstotnimi na ameriški izvoz na Kitajsko presegla meje normalnosti, čeprav Trump zdaj že kaže znamenja popuščanja.

Carine je uvedel tudi proti sosedama Kanadi in Mehiki, pa proti celotnemu svetu glede jekla in aluminija ter avtomobilov. Napovedoval je tudi carine na zdravila, o čemer trenutno molči, in še na drugo blago.

IMF kljub temu letos ne pričakuje recesije svetovnega gospodarstva, je pa znižal obete za rast.

Georigieva se je odzvala na kritike ameriškega finančnega ministra Scotta Bessenta, ki je v sredo izjavil, da je IMF skrenil s poti svojega poslanstva ob ustanovitvi.

“Čeprav se je svet v 80. letih od ustanovitve IMF močno spremenil, je poslanstvo še vedno tako pomembno kot takrat,” je dejala. Zagotovila je, da bo IMF še naprej osredotočen na spodbujanje makroekonomske in finančne stabilnosti, na pomoč gospodarstvom in iskanje rešitev za skupne gospodarske izzive.

Bessent je sklad še kritiziral, da ne pritisne dovolj na Kitajsko, naj odstopi od politike, ki izkrivlja svetovno trgovino, kar pomeni, da se preveč osredotoča na izvoz, ne spodbuja pa domačega povpraševanja.

Georgieva je diplomatsko dejala, da je Bessent postavil nekatera pomembna vprašanja, ter da se veseli razprave z ameriško vlado o tem.

Njegove kritike o pretiranem osredotočanju na podnebne spremembe pa je zavrnila in dejala, da ima vsaka od 191 članic IMF svoje prioritete in na primer na karibske države podnebne spremembe bolj vplivajo. IMF jim svetuje, kako naj bodo bolj odporne na šoke. “Mi nismo podnebni strokovnjaki, to ni naša naloga,” je dejala.

Dolenc je v izjavi dejal, da na gospodarske razmere v svetu poleg geopolitičnih napetosti in vojaških konfliktov v svetu v vse večji meri vpliva tudi zaostrovanje zunanjetrgovinske in drugih politik ZDA.

“V Banki Slovenije ocenjujemo, da je negotovost primerljiva z začetkom pandemije ali vojne v Ukrajini. Povečanje negotovosti se že odraža v gospodarstvu, kar je v aktualnih napovedih zajel tudi IMF,” je dejal Dolenc in spomnil, da je IMF za Slovenijo napoved letošnje gospodarske rasti pred dnevi znižal z 2,6 na 1,8 odstotka.

Napovedal je, da bo Banka Slovenije junija objavila najnovejše ocene vpliva dodatnih carin na slovensko gospodarstvo, prve ocene pa pravijo, da se bodo učinki odražali predvsem preko gospodarske negotovosti, posredno pa tudi preko izpostavljenosti na evropskih trgih in svetovnih vrednostnih verigah.

ECB je že znižala ključno obrestno mero za 0,25 odstotka, prihodnji ukrepi pa bodo odvisni od aktualnih razmer, je sporočil Dolenc in dodal, da se bodo večje negotovosti poznale tudi v bančnem sistemu.

“V Sloveniji se je po zadnjih nekaj stabilnih četrtletjih splošna raven tveganj za finančno stabilnost v letošnjem letu že nekoliko zvišala, pri čemer pa v Banki Slovenije poudarjamo, da odpornost bank na sistemska tveganja ostaja visoka. V takšnih razmerah je še posebej pomembno, da naša makrobonitetna politika ostaja preventivno naravnana in usmerjena k ohranjanju odpornosti bančnega sistema na domače in zunanje šoke,” je še zapisal.