V Ormožu podpisana pogodba za naslednjo fazo ureditve namakalnega sistema

Občina Ormož je z izvajalcem, Komunalnim podjetjem Ormož, podpisala pogodbo za peto fazo ureditve namakalnega sistema Ormož. Z dodatnimi 219 hektarji namakanih njivskih površin bo celotna namakana površina dosegla 1040 hektarjev. Vrednost del z davkom je približno milijon evrov, rok dokončanja del pa je 31. avgust letos.

Projekt pete faze namakalnega sistema obsega pet strnjenih območij – Cenerce, Sodince, Podgorce, Cvetkovce, Trgovišče in Veliko Nedeljo. V tej fazi bodo položili približno 11.700 metrov novih namakalnih cevovodov in uredili 86 namakalnih hidrantov.

Del projekta je tudi graditev objekta za dezinfekcijo vode za namakanje z UV-svetlobo, kar bo po besedah ormoškega župana Danijela Vrbnjaka prva tovrstna rešitev v severovzhodni Sloveniji. “S tem bo uporabnikom zagotovljena dolgoročna neoporečnost vode za namakanje,” je povedal in dodal, da je predvidena tudi dograditev obstoječega sistema z ureditvijo namakalnih cevovodov na kmetijskih površinah Sodinsko-Seneškega polja ter zapolnitev belih lis v sistemu.

Projekt v celoti financirata EU in država v okviru strateškega načrta skupne kmetijske politike v obdobju 2023-2027. Skupna vrednost pogodbenih del je 1,1 milijona evrov z davkom. Rok za izvedbo del je 31. avgust.

Župan Vrbnjak je ob podpisu pogodbe poudaril pomen naložbe za stabilno pridelavo hrane v spreminjajočih se podnebnih razmerah ter za povečanje slovenske samopreskrbe s hrano.

S peto fazo bodo sodinsko-seneški del sistema zaključili, je dejal Vrbnjak in razkril, da so že sredi priprav na komasacijo še enega območja, in sicer pušinsko-frankovskega dela občine. “Se pravi, da gremo še na drugo stran občine. In ko bomo tudi tam pripravili vso dokumentacijo ter opravili komasacijo, se bomo prijavili za ureditev namakalnega sistema tudi tukaj, saj res želimo dati kmetijstvu odlične pogoje za pridelavo,” je zatrdil župan.

Se je pa ta v sredo sešel tudi s predstavniki namakalne zadruge Podgorci-Velika Nedelja, v kateri je združenih več kot 20 kmetov, ki so želeli imeti z njim sestanek zaradi učinkov višje omrežnine po novi metodologiji.

Vrbnjak je poudaril, da je pri kmetih ob omenjanju cen vode prišlo do določenih pomislekov, vendar jim je zagotovil, da povišanje cen ni tolikšno, kot so sprva napovedovali. “Resda se je omrežnina desetkratno povišala, vendar je vodarina ostala v območju med 0,25 in 0,30 evra na kubični meter,” je povedal in dodal, da si bo občina prizadevala za racionalizacijo in optimizacijo sistema, da bi se stroški za kmete zmanjšali.

Izpostavil je tudi, da je bilo o tej tematiki že januarja organizirano posvetovanje s svetovalno službo, ki je dala pobudo za znižanje omrežnine. Prav tako je izrazil upanje, da bodo politični odločevalci, tako kot so prisluhnili gospodinjstvom, prisluhnili tudi potrebam kmetov in gospodarstva ter jim omogočili nižji strošek omrežnine.