11 hours ago
11
ARTICLE AD
Znano je tudi referendumsko vprašanje.
NOVO MESTO – „Kot sem pričakoval bo župan MO NM Gregor Macedoni nasprotoval moji pobudi, da meščani sami odločijo o prometni ureditvi Glavnega trga. Fotografija na spletni strani je zavajajoča saj moj predlog ne vsebuje tega, da bi se tako uredila prometna situacija. Dobro pa se je včasih zazreti tudi preko svojega praga in ne trmasto vztrajati pri svojem prepričanju,“ se je na potezo Mestne občine Novo mesto odzval samostojni svetnik Silvo Mesojedec, ki je po poročanju Dolenjskega lista za uvrstitev na dnevni red seje občinskega sveta najprej poslal pobudo za ponovno odprtje tekočega prometa v starem mestnem jedru Novega mesta, potem pa, ker, kot je izjavil, meni, da bo to župan Gregor Macedoni zavrnil, temu dodal še pobudo za referendum na isto temo, kar po njegovem mnenju župan ne bo mogel zavrniti in bo to moral uvrstiti na dnevni red naslednje seje.
#image_title
Znano je tudi referendumsko vprašanje, ki bi se glasilo tako:
Ali ste ZA spremembo Odloka o ureditvi cestnega prometa v Mestni občini Novo mesto, s katero se na območju Glavnega trga ponovno vzpostavi enosmerni tekoči promet motornih vozil z omejitvijo hitrosti 30 km/h in možnostjo kratkotrajnega parkiranja (do 30 minut)?
Na Mestni občini Novo mesto so potrdili prejem pobude za razpis referenduma in za Dolenjski list povedali, da razpis referenduma na to temo ni možen. Na družbenih omrežjih je Mesojedčeva pobuda naletela na veliko odobravanje.
Kako je to po svetu?
Mesojedec se je odzval in navaja nekaj evropskih primerov dobre prakse.,
„Mnoga evropska zgodovinska mesta so v zadnjem desetletju prešla na prilagodljiv prometni režim v mestnem jedru, ki v določenih delih dneva ali tedna omogoča prometno pretočnost, izven tega pa vzpostavlja začasne peš cone za posebne dogodke in družabne aktivnosti. Ti primeri so privedli do večje aktivacije središč in so ohranili mestno identiteto,“ zapiše Mesojedec, potem pa naniza morebitne rešitve za Novo mesto.
1. Salzburg, Avstrija – Model dinamične ureditve mestnega jedra
Salzburg je poznan po oživljanju mestnega jedra s kombinacijo omejenega, a ne povsem prepovedanega prometa. V določenih urah dneva so vožnje dovoljene, parkiranje pa omejeno na kratke postanke. Rezultat je povečana obiskanost središča, obenem pa so pešci in turisti še vedno varni.
Vir: City of Salzburg, Department for Urban Planning.
Ključni ukrepi:
• Promet skozi mestno jedro je omejen na določene ure dneva (predvsem izven turističnega vrhunca).
• Dovoljeno je kratkotrajno parkiranje (do 30 minut), striktna omejitev hitrosti na 30 km/h.
• Jasno je ločena pešcona, prehodi med režimi so dobro označeni.
• Uporaba sodobne prometne signalizacije za obveščanje voznikov in pešcev.
Doseženi učinki:
• Obisk mestnega središča se je v treh letih povečal za 15%, predvsem zaradi boljšega dostopa za domačine in dnevne turiste.
• Lokalne trgovine in gostinski obrati so zabeležili 10% rast prihodkov.
• Prometna obremenitev izven mestnega jedra se je zmanjšala za 7%, kar priča o uspešnem preusmerjanju prometa.
• Mesto kljub prometu ohranja visoko stopnjo varnosti pešcev z natančno regulacijo časov in smeri gibanja.
Nauk:
Pametna kombinacija omejenega prometa in kratkotrajne dostopnosti daje pozitivne učinke na gospodarsko dejavnost v središču; dobro urejeni prehodi med prometnimi in peš območji povečujejo občutek varnosti in zadovoljstvo prebivalcev.
2. Brugge, Belgija – Prometno pretočna središča s poudarkom na ekonomskem oživljanju
Mesto Brugge je pred 15 leti zapadlo v stagnacijo mestnega središča po popolni zapori za promet. Po vpeljavi koncepta “shared space” (deljeni prostor) z omejitvijo hitrosti, kratkotrajnim parkiranjem in izmenjujočimi režimi, so mestnemu središču povrnili obisk in povečali prihodke lokalnih podjetij za skoraj 20%
(vir: KPMG Belgium, Urban Mobility Report 2022).
Ključni ukrepi:
• Uvedba koncepta “shared space” – območja, kjer si prostor enakovredno delijo vozila, pešci in kolesarji, brez klasične razmejitve pločnikov in vozišča.
• Kratkoročno parkiranje, stroge hitrosti, občasne popolne zapore za večje prireditve.
• Povečana vloga lokalnih skupnosti pri soodločanju glede prometnih režimov (delavnice, ankete).
Doseženi učinki:
• Gospodarski promet pri lokalnih ponudnikih se je povečal za 20%.
• Praznih poslovnih prostorov je po dveh letih za 12% manj.
• Opazen je porast lokalnih obiskovalcev, ki se prej zaradi slabe dostopnosti niso odločali za obisk centra.
• Brez pomembnih negativnih vplivov na varnost, saj nižja hitrost in jasna pravila preprečujejo nesreče.
Nauk:
Deljeni prostor krepi občutek skupnosti in znižuje “meje” med prometom, trgovino in družabnim življenjem, uravnotežen promet pa vrtoglavo izboljša gospodarske kazalnike starega mestnega jedra.
3. Münster, Nemčija – Fleksibilna prometna ureditev starega jedra
Münster združuje območja z omejenim prometom, kratkotrajnim dostopom za osebna vozila in jasno označene cone »tempo 30«. Trgovci in ponudniki so neposredno vključeni v oblikovanje režimov glede na potrebe uporabnikov, kar je pripeljalo do povečanja obiskovalcev in zmanjšanja »mrtvih con«.
Vir: European Platform on Sustainable Urban Mobility Plans (ELTIS, Case study: Münster 2021).
Ključni ukrepi:
• Uvedba fleksibilnih prometnih režimov glede na del dneva ali posebne dogodke.
• Kratkoročno parkiranje (npr. 15–30 minut), obveznost tempa 30 v celotni coni.
• Aktivno vključevanje trgovcev in drugih ponudnikov v načrtovanje prometnih ukrepov.
• Sistem stalnega vrednotenja učinkov z zbiranjem podatkov o prometnih tokovih in dnevnih obiskih.
Doseženi učinki:
• Dnevno število obiskovalcev v središču se je povečalo za 17%.
• Število prometnih nesreč se je v treh letih zmanjšalo za 15%.
• Zadovoljstvo lokalnih ponudnikov in prebivalcev je znatno poraslo, prav tako pa se je zmanjšal prometni stres pri voznikih.
Nauk:
Fleksibilnost in redno vrednotenje ukrepov omogočata prilagajanje realnim razmeram, aktivna vključenost uporabnikov pa pripomore k dolgoročni sprejetosti ukrepov.
4. “Mixed traffic” modeli v Skandinaviji
Švedska (Uppsala, Malmö) uporablja t.i. “mixed traffic” cone v središčih: motorni promet je dovoljen, a pod strogimi pogoji – nizka hitrost, kratkotrajno parkiranje, varnostne ureditve in prednost lokalnih uporabnikov
(vir: Nordic Urban Mobility Solutions, 2020).
Ključni ukrepi:
• Enosmerni promet z drastično znižano hitrostjo (do 20–30 km/h).
• Omejena parkirna mesta, ki so na voljo le za kratek čas ali tovorni promet določenih uporabnikov.
• Prometne ureditve z jasnim prednostnim redom: lokalni prebivalci, dostava, kratkotrajna opravila.
• Visoka poudarjenost na varnosti in dnevni kontroli obremenitve con.
Doseženi učinki:
• 11% povečanje obiskovalcev v centru, posebej v času malic in opravkov.
• Prometni hrup v starem jedru se je zmanjšal za 18%.
• Začasnih zastojev skorajda ni več, ker so režimi strogo nadzorovani.
• Potrošnja pri lokalnih ponudnikih je v več prometnih študijah zabeležila dvomestno rast.
„Vsi analizirani primeri potrjujejo, da je ključ uspeha v fleksibilnosti, natančnem preučevanju potreb uporabnikov ter premišljenem ravnovesju med prometno dostopnostjo in potrebo po javnem prostoru za ljudi. Mestna središča, ki najdejo ustrezno formulo, so bolj obiskana, ekonomsko vitalnejša ter dolgoročno privlačnejša za vse generacije,“ zaključi Mesojedec.
Pripravil: Nadlani.si
Foto: Zajem zaslona TV Vaš kanal
The post V Novem mestu nov referendum? Silvo Mesojedec jasen: spet uvedel promet skozi Glavni trg! Oglasila se je občina, svoje dodala javnost first appeared on NaDlani.si.
English (US)