V Nemčiji dogovor unije, SPD in Zelenih o rahljanju dolžniške zavore

Konservativna unija CDU/CSU, socialdemokrati (SPD) in Zeleni naj bi po poročanju nemških medijev le sklenili dogovor o sprejetju sprememb glede rahljanja dolžniške zavore v prid izdatkov za obrambo in skladu za infrastrukturo. Med drugim bi finančni predlog vključeval tudi 100 milijard evrov za podnebje, poročajo nemški mediji.

Odhajajoči nemški parlament je v četrtek začel razpravo o obsežnih finančnih predlogih unije in SPD, ki vključujejo rahljanje dolžniške zavore v prid izdatkom za obrambo in vzpostavitvi 500 milijard evrov težkega posebnega sklada za infrastrukturo.

Stranki za potrebno dvotretjinsko večino v parlamentu nujno potrebujeta tudi podporo Zelenih, ki pa so se temu dolgo upirali. Sedaj naj bi se zgodil preobrat, saj naj bi se iz predlaganega posebnega sklada za podnebno preobrazbo namenilo 100 milijard evrov, namesto sprva predlaganih 50 milijard, navaja več nemških medijev.

Trenutno o novih predlogih razpravljajo poslanske skupine vseh treh strank, ki bodo nato tudi uradno sporočile odločitev.

Glede obrambe se predlaga ustavna prilagoditev dolžniške zavore, da so iz nje izvzeti izdatki za obrambo višji od enega odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), kar bi preseglo mejo, bi se lahko financiralo s krediti. Pri tem se niso zavezali zgornji meji. Med izjeme bi tako sodila tudi pomoč Ukrajini. Doslej je veljalo, da se lahko država zadolži le v višini 0,35 odstotka BDP.

Drugi pomembnejši predlog je vzpostavitev novega posebnega sklada v višini 500 milijard evrov za investicije v infrastrukturo, ki bi veljal ob že obstoječem 100 milijard evrov težkem posebnem skladu za obrambo iz leta 2022. Dodatno želijo še prilagoditi dolžniško zavoro, da bi se omogočilo deželam zadolževanje v višini do 0,35 odstotka BDP.

Predvidoma bo bundestag končno odločitev o predlogih sprejel v torek, nato pa bo o zadevi odločal še zgornji dom parlamenta.

Unija in SPD sta se odločila predlog obravnavati še v iztekajočem se mandatu bundestaga, saj se je zdela v tej sestavi bolj dosegljiva dvotretjinska večina, ki je nujna za ustavne spremembe.