V naši sodobnosti je nasilje ušlo izpod nadzora

Novinar in pisatelj Boštjan Videmšek je bil prejšnji teden v knjigarni kavarni Maks gost 17. srečanja niza Episkop v okviru EPK GO! 2025. Izhodišče za pogovor je bila njegova najnovejša knjiga Mir in vojna, izvori ključnih kriz našega časa. Izšla je lani in v njej (proti) vojni poročevalec, kot se sam rad naziva, raziskuje in razlaga vzroke sodobnih konfliktov v svetu. Iz vojne v Iraku skozi Afganistan, afriške vojne, konflikte iz t. i. arabskih pomladi nas avtor pripelje vse do zamotanega vojaškega konflikta med Ukrajino in Rusijo ter do Gaze, kjer dogajanje niti ni vojna ampak strahovit enostranski masaker civilnega prebivalstva. Posebno poglavje je namenjeno podnebnim spremembam, vojni proti planetu, katere posledice bo občutilo celotno človeštvo.

Pogovor je vodila Petra Svoljšak, ki je Videmška predstavila kot enega najprodornejših slovenskih novinarjev in pritrkovalca na vest vseh nas. Začela je pri novem papežu in njegovem močnem pozivu k miru in razorožitvi. »To so besede, ki me zelo nagovarjajo,« je dejal Videmšek, ki pa je dokaj skeptičen glede njihovega učinka. Izrečene so že bile številne močne besede proti vojni, vprašanje pa je, kdo naj jih uresniči v času, ko vodilne in najbolj nasilne države v svetu načrtno razgrajujejo Združene narode in ves po drugi svetovni vojni zasnovan sistem mednarodnega in humanitarnega prava. Brez pravil in mednarodnih inštitucij, ki bi zagotavljale njihovo spoštovanje, prevladata samovolja in brutalna sila.

Od Mladine do mladih

Leta 1975 rojeni Vidmešek je obnovil svojo novinarsko pot, ki se je začela že v najstniških letih s sodelovanjem pri Mladini. Vojna v BiH in z njo povezana begunska drama je njegovo zanimanje pritegnila na konflikte, o katerih je v naslednjih desetletjih poročal s terena in v knjigah. Najnovejša nagovarja predvsem mlade. »Predstavil sem jo v številnih šolah in izkušnja je bila izjemna,« je povedal avtor in zanikal, da bi mladi bili brezbrižni, neprizadeti ali nesposobni razumeti. Prav nasprotno.

Kot novinar ni nepristranski. Zavrača anglosaški lažni model aseptične objektivnosti, po katerem naj bi novinar enačil žrtev in njenega krvnika. Raje se prepoznava v konstruktivnem novinarstvu, ki o vojnah poroča iz zornega kot žrtev, ki si prevzema odgovornost spričo krivic.

Največje se danes dogajajo v Gazi, kjer je bilo načrtno ubitih že več kot 250 palestinskih novinarjev, več kot v drugi svetovni vojni in vseh konfliktih po njej. »Mnoge med njimi sem osebno poznal,« je povedal. Da je v Gazi v teku genocid, ne dvomi, »sploh njima smisla razpravljati o nečem tako očitnem«. Svet pa to dopušča, naša omikana Evropa bi lahko ustavila Izrael, pa ga ne, nasprotno. Mnoge države z Nemčijo na čelu, pa Italijo, Veliko Britanijo in drugimi, poleg kajpak ZDA, še naprej oborožujejo izraelsko vojsko in s tem prevzemajo soodgovornost za genocid.

Vsiljeni mir in nov konflikt

Videmšek je načeloma pristaš pravičnega miru, takega, ki trajno konča neko vojno in jo ne le začasno zamrzne do ponovnega izbruha. V primeru Ukrajine je prepričan, da tak pravičen mir ni več možen. Mir bo nekako vsiljen, nerešeni vzroki pa bodo s časom generirali nov konflikt. Vsekakor je realistično priznati, da je v tem trenutku tudi nepravičen mir boljši od nadaljevanja ubijanja.

Izkušnje so vojnega poročevalca privedle do prepričanja, da vojne nimajo zmagovalcev. Vsi so poraženi. Smrt enega človeka je tragedija, smrt tisočev ali milijonov v vojnah postane statistika, to pa pomeni popolno dehumanizacijo. Slavljenje velikih bitk in vojaških zmag je vselej laž in legitimira le naslednjo vojno.

Žal je v naši sodobnosti nasilje ušlo izpod nadzora. Tudi oboroževanje Evrope je popolnoma dementno. V trenutku, ko gre v svetu vse narobe, pa se moramo vprašati, ali ni mora za koga to prav in je to, kar se nam vsem zdi narobe, načrtno usmerjeno v korist političnih in ekonomskih interesov. Videmšek sicer odklanja teorije zarote, prepričan pa je, da so gonilci, ki ustvarjajo vojne in podnebne spremembe, isti. »Razlogi za razmesarjenega dečka pred bolnišnico v Gazi in za našo ignoranco podnebnih sprememb so v bistvu isti,« je dejal.

Podnebne spremembe so v zadnjih letih izginile iz javnega narativa, kar je zelo hudo in nevarno, pravi Videmšek, ki je glede bodočnosti dokaj črnogled. Pred leti, ko se je sit vojn in nasilja posvetil okolju in napisal knjigo Plan B, je še upal, da obstaja možnost za spremembo družbeno ekonomske paradigme kapitalizma. Zdaj je upanje izgubil: »Podnebni zlom se je že zgodil, danes kvečjemu lahko še izbiramo med bolj ali manj katastrofalnimi posledicami.«