
Stanovanjska problematika se iz leta v leto poglablja tudi v Trstu. Naraščajoče najemnine, pomanjkanje dostopnih stanovanj oz. vse višje povpraševanje po njih so danes nočna mora zlasti študentov, ki si za svoje višje izobraževanje izberejo Univerzo v Trstu.
Po podatkih občinskega raziskovalnega urada Rupa predpostavlja prisotnost univerze v mestu pomemben dejavnik privlačnosti mesta, saj vsako leto pritegne veliko število študentov, raziskovalcev in drugih zaposlenih v izobraževalnem sektorju. Naša univerza beleži v povprečju 18 tisoč vpisanih študentov letno, v zadnjih letih pa opažamo stalen porast tega števila. Odlično, bi lahko zapisali, ko ne bi medalja imela tudi druge plati. Študentska populacija predstavlja kar 9 odstotkov vseh prebivalcev mesta, kar pomembno vpliva na urbani razvoj, prometne tokove, predvsem pa na stanovanjski trg.
In ravno pri slednjem se stvari zakomplicirajo: od omenjenih 18 tisoč študentov jih 4800 prebiva v občini, kakih 4000 se dnevno vozi iz sosednjih občin, preostalih 8000 pa prihaja iz bolj oddaljenih krajev, zato potrebuje nastanitev v mestu. Se pravi, da je to, kar precejšen izziv za lokalno ponudbo stanovanj, ki mu je težko kos.
Nekaj zanimivih informacij je mogoče najti tudi pri Deželni agenciji za pravico do visokošolskega izobraževanja (ARDISS, nekdanja ERDISU): v študentskih stanovanjih so po olajšani ceni na voljo 503 ležišča, kar je daleč premalo, saj slednja krijejo samo 6 odstotkov povpraševanja. Če pomislimo, da ima v povprečju vsako študentsko stanovanje štiri ležišča, lahko brez večjih težav izračunamo, da v mestu primanjkuje vsaj 1900 stanovanj, da bi lahko krili potrebe univerzitetnih študentov.
Da je pomanjkanje ležišč oz. stanovanj problem, je potrdil tudi predsednik študentskega sveta na Univerzi v Trstu Morgan Baliviera. Glede na omejeno število študentskih domov ARDISS si številni poiščejo stanovanje samostojno. A ni preprosto: lastniki nepremičnin v Trstu dajejo prednost b&b variantam oz. najemu za turiste, saj omejuje tveganje neplačevanja s strani najemnikov in ponuja običajne rešitve, ki so veliko donosnejše, je ocenil. »Študenti se znajdejo, kakor uspejo – preko kake neformalne študentske chat, skupine po WhatsAppu ali Telegramu. Pa tudi po družbenih omrežjih, po Facebooku, na primer. Mladi slednjega dejansko ne uporabljamo, si pa profil uredimo izključno za tako iskanje.«

1 hour ago
27












English (US)