V mestnem muzeju razstava o Ljubljani med 2. svetovno vojno

V Mestnem muzeju Ljubljana bodo v četrtek odprli razstavo 1495 dni: Ljubljana med 2. svetovno vojno. Postavitev, s katero obeležujejo 80-letnico konca 2. svetovne vojne, predstavlja ključne dogodke v Ljubljani med okupacijo. Izpostavlja vsakdanje življenje prebivalcev med vojno, njihove osebne odločitve, nasilje okupatorja in organiziran odpor.

Razstava skozi predmete, zgodbe in bogato fotografsko gradivo odstira različne plasti vojnega vsakdana ter razkriva, kako raznolike in pogosto nasprotujoče so si bile izkušnje Ljubljančanov v času okupacije.

Kot je na današnji novinarski konferenci povedal direktor Muzeja in galerij mesta Ljubljane Blaž Peršin, so želeli z razstavo predvsem generacijam, ki prihajajo, približati življenje v Ljubljani v času 2. svetovne vojne, obenem z njo spregovorijo o tem, kako pomemben je danes mir.

Po besedah avtorja razstave Blaža Vurnika so obletnice priložnost za razmislek in pogled nazaj ter vpogled v to, v kakšnem svetu živimo danes. Če so bile v preteklosti razstave o 1. ali 2. svetovni vojni običajno povezane z reklom “nikdar več”, pa v današnjem nemirnem svetu težko izgovorimo kaj takšnega. Razmislek o 2. svetovni vojni nam tako v resnici ponuja vpogled v to, kaj lahko danes s svojim načinom razmišljanja in ravnanjem prispevamo k temu, da se določene strasti ne razplamtijo do skrajnih oblik konfliktov.

Postavitev po Vurnikovih besedah uvede pogled na 30. leta minulega stoletja v Evropi, slovenskem političnem prostoru in v Ljubljani, kjer so korenine tega, kar je nato povzročilo ta veliki spopad v 40. letih. Kot je poudaril, bo obiskovalec na razstavi soočen s skrajnim nasiljem, s čimer želijo opozoriti, da vojna je skrajno nasilje, v katerem so vsi udeleženci tudi žrtve. Postavitev spremljajo citati pesnika, pisatelja in politika Edvarda Kocbeka, predvsem kot misleca in humanista, ki se je v tistem trenutku spraševal, kaj se dogaja okoli njega, ob tem pa ves čas izražal globoko vero v narodno osvoboditev.

Razstavo sta oblikovala Miran Mohar in Vadim Fiškin. Kot je povedal Mohar, je bila njuna naloga, da razstavne eksponate zanimirata in postavita v kontekst, pri čemer sta uporabila različna sredstva – gledališka, filmska, sodobno umetniško istalacijo. Pri snovanju sta izhaja iz misli, da vojna poruši mesta in zidove, zato panoji s fotografijami in zemljevidi niso obešeni na stene, ampak so “slučajno” razmetani po prostorih in samo naslonjeni na zidove. Po sredini prostorov pa so v ravno linijo postavljene vitrine z eksponati, ki asociirajo na vojaške zaboje. Razstavo je opisal kot neke vrste potopitev, tako informativno kot tudi čustveno, v svet krutosti.

Po besedah organizatorke in koordinatorke kulturnih programov v Mestnem muzeju Ljubljana Ane Kure postavitev dopolnjujejo avdio zgodbe in video intervjuji ter interaktivni kotički, ki bodo obiskovalcem omogočili, da se na poglobljen način seznanijo z vsebino razstave. Razstavo spremlja monografija z enakim naslovom, pripravili so tudi pester spremljevalni program.

Italijanska vojska je Ljubljano zasedla 11. aprila 1941. 26. aprila je bila nato ustanovljena Protiimperialistična fronta, kasneje preimenovana v Osvobodilno fronto (OF), v mestu je začela delovati tudi varnostno-obveščevalna služba (VOS OF), ki je opravljala obveščevalno dejavnost ter izvajala atentate na politične nasprotnike OF in tiste, ki so jih sumili sodelovanja z okupatorjem.

Po kapitulaciji Italije septembra 1943 so mesto zasedle enote nemške vojske in Ljubljansko pokrajino z več drugimi združile v operacijsko cono Jadransko primorje. V začetku maja 1945 so se nemške in domobranske enote začele umikati, 9. maja pa je mesto osvobodila partizanska vojska, je mogoče prebrati na spletni strani muzeja.

Razstava bo odprta do 12. aprila 2026.