V Mariboru predstavili projekt Energijska izraba odpadkov Maribor (EIOM)

V  Mariboru so včeraj predstavili projekt Energijska izraba odpadkov Maribor (EIOM), pri tem pa poudarili, da še ni nič odločeno, saj koncesije še niso določene. Tako so včeraj pojasnjevali sam projekt.

Na dogodku so predstavili ključne vidike projekta, njegov pomen za prihodnji razvoj ravnanja z odpadki in energetike v regiji ter načrtovane aktivnosti v nadaljnjih fazah projekta. V okviru programa so svoja stališča uvodoma in na panelu, razpravi predstavili strokovnjaki, predstavniki države in nevladnih organizacij.

Kakšna je prihodnost ravnanja z odpadki v Mariboru?

Projekt in namen dogodka sta predstavila moderator Matija Stepišnik in mariborski župan Saša Arsenovič. Strokovni predstavitvi sta imela Vito Martinčič, direktor EIOM, in Luka Traven, profesor z Univerze na Reki. V panelni razpravi pa so sodelovali  Jože Hebar, direktor Javnega podjetja Energetika Maribor, Tanja Bolte, generalna direktorica Direktorata za okolje na Ministrstvu za okolje in prostor Republike Slovenije, Aleksander Mirt, svetovalec direktorja Energetike Celje, Marjan Sajko, sekretar v Uradu za spremljanje vplivov na okolje na Agenciji Republike Slovenije za okolje, Majda Pohar in Andrej Uršič iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje, ter Uroš Macerl, iz Ekokroga, društva za naravovarstvo in okoljevarstvo.

Arsenovič pravi, da bi oba procesa izpeljali paralelno

Saša Arsenovič, mariborski župan je ob koncu razprave dejal, da je to “eden politično najtežjih projektov, ker se pogovarjamo o energijski izrabi odpadkov, ki se jo povezuje s sežigalnico, verjetno iz nekih starih časov, ki naj bi  imela slab vpliv na zdravje ljudi. Po drugi strani pa se zavedamo, da imamo dejansko vsakodnevno probleme s smetmi, ki jih ne moremo sami rešiti, in jih kuri nekdo drug, in se s to energijo zraven še celo ogreva. Se pravi, človeštvo je zaenkrat prišlo tako daleč, da lahko en del recikliramo, en del pa še ne znamo reciklirati. Strinjam se, seveda, s tem, da bi morali vsi kot skupnost, govorim o celi Zemlji, razmišljati o drugačnih poteh, o drugačnih načinih.” Dodal je še: “Če se spomnimo starih časov, kmetije niso imele smeti, ampak se je to, kar se je proizvedlo, tudi tam vrnilo v naravo. Ampak naša potrošniška družba je žal takšna, in bolj smo razviti, to kažejo podatki, več smeti proizvajamo in večji problem imamo pri odlaganju – samovžigi, ki smo jim bili priča.”

Saša Arsenovič

Omenil je tudi varnost prebivalcev in kakovost življenja ter dodal: “Po drugi strani imamo pa nove tehnologije, ki so vsako leto boljše, tudi pogoji Evropske unije, ki jim seveda sledimo, bolj ostri. Mislim, da tukaj ne gre za tehtanje: ja, cenejše ogrevanje ali elektrika ali zdravje, ampak da to gre tudi oboje. In da lahko na drugih področjih, kot smo danes tudi skozi to zanimivo debato slišali, naredimo pa za okolje bistveno več. Torej, skozi manj kurišč, skozi druge ukrepe v prometu, skozi industrijo, ki proizvaja, in skozi, seveda, tudi naše obnašanje. Tako da jaz mislim, da glede na to, da v teh pogajanjih z državo smo komaj zadostili trenutnim odpadkom, ki jih v Sloveniji proizvajamo, da moramo delati paralelno. Se pravi, na zmanjševanju števila odpadkov kot skupnost, ali vsaj kot Slovenija, na iskanju rešitev za še več recikliranja. In za to, da ne bomo, če bomo te obrate energijske izrabe zgradili, prišli spet do tega, da bomo sicer sedanje odpadke uporabili, ampak da jih bo še več, ker tistih po sedanji odredbi niti ne bi smeli potem energijsko izrabljati. Se pravi, jaz mislim, da moramo oba procesa peljati paralelno. Do takrat je še ravno verjetno dovolj časa, da se še bolj osvestimo, najdemo kakšne tehnološke rešitve, da ne bo takrat na koncu, ko bodo te tri sežigalnice energijske izrabe odpadkov ostale, spet s polnimi skladišči samoovnetljivih smeti.”

Mirt: Naše cene daljinskega ogrevanja so kar obstale, količina odpadkov je konstantna

Aleksander Mirt, svetovalec direktorja Energetike Celje, pa je povedal več o celjski izkušnji. “Mi smo super zadovoljni, ampak to je situacija ali pa izkušnja Celja. Mi smo bili tudi preko Evropske unije pohvaljeni kot primer dobre prakse. In bi rekel: jaz ne najdem slabe izkušnje. Vse so pozitivne, vse probleme, ki smo si jih zadali, smo rešili, plus tega, da so tudi ljudje zadovoljni. In 2022 je bila tista situacija, ko je pa še posebej to prišlo do izraza, ko so naše cene daljinskega ogrevanja kar obstale, niso šle gor, tako kot so šle vse druge. Ampak to je celjska izkušnja, ne, zato mi v 15 letih obratovanja imamo zelo pozitiven pogled na to.”  Cilj je doseči tudi, da je manj odpadkov in posledično tudi manj manj energijske izrabe.

Aleksander Mirt

Kakšne so celjske izkušnje v 15 letih na tem področju? Mirt pravi, da imajo konstanto: “Naše projektne vrednosti so približno iste kar 15 let, in stroškovno in masni tok in vse skupaj  Se pravi, ljudje generiramo čedalje več odpadkov, in to je mogoče problem, ki ga je gospod Macerl izrazil. Če bo na začetku manj, potem bo tudi skozi proces. Ampak mi, tako kot je statistika, mislim, da vsako leto nekaj  odstotkov več odpadkov pridelamo. In dokler jih mi pridelamo, so kupi večji, in jih je treba nevtralizirati.”

Ali bi lahko bila Slovenija na tem področju samozadostna?

Mirt pravi, da ne: “Mi predstavljamo 10 do 15 odstotkov slovenskega problema. Če ga mi rešimo 50 odstotkov, smo že korak naprej, ostalo bomo pa izvažali. Ampak je lažje 50 odstotkov izvažati kakor 85 ali pa 90 odstotkov. In hitro se lahko zgodi, da bo kakšna država rekla: zdaj se pa mi ne gremo tega več. Potem bodo pa kupi ostali, jih nimaš kje dati, potem bi jih pa lahko nekdo zakopaval, mislim, potem pride do  izrabe sistema. Gre za to, da mora biti sistem bistveno bolj samozadosten. Zdaj, kateri odstotek pa je to, pa ne znam povedati. Mi v Celju smo zadovoljni.”

Macerl: Država pač naredi bistveno premalo za zmanjšanje količine odpadkov, ponovno uporabo in pa recikliranje

Uroš Macerl, iz Ekokroga, društva za naravovarstvo in okoljevarstvo, pa je spregovoril o več pomislekih zaradi sežigalnice. “V bistvu se predstavlja ta sežigalnica kot ena univerzalna rešitev za vse Slovence, za odpadke, za zmanjšanje cene ogrevanja, za čiščenje zraka. Ampak v bistvu sežigalnica skriva tudi eno kopico pasti. In v ravnanju z odpadki imamo v Sloveniji zelo jasno hierarhijo: najprej preprečevanje, ponovna uporaba in recikliranje. Šele potem tisto, kar res ne zmoremo, gre v sežig. In trdim, da niti približno ne dosegamo tistih možnosti, oziroma ne izkoristimo možnosti, ki bi jih lahko, če bi sistemi bili boljši in če bi država na teh sistemih naredila več. Ampak država pač naredi bistveno premalo za zmanjšanje količine odpadkov, ponovno uporabo in pa recikliranje.”

Uroš Macerl

Macerl tudi z več pomislekih glede sežigalnice

Macerl je spregovoril še o samem sežiganju: “Trdim, da je boljše sežgati v specializiranih sežigalnicah kot pa v industrijskih pečeh. Da, na nek način je zelo nevarno tudi sežiganje v domačih pečeh, kar se dogaja. In da je seveda bolje umikati individualna kurišča in jih priklapljati na daljinsko ogrevanje.”  Pravi še: “Ni sežigalnice, kjer ne pride ven nevarni odpadek, ki je zelo nevaren, ki je zelo težko merljiv in ki v malih količinah povzroča vpliv na zdravje. In dejstvo je, da zaradi tega zdravniki temu nasprotujejo. In sežigalnico, ki jo bomo naredili s prevelikimi kapacitetami, za 40 let, kar je približna amortizacijska doba, s tem nekako naše otroke ali pa zanamce ujamemo v neko past, da bomo še naslednjih toliko let teh sežigalnic dostavljali to količino odpadkov vsak dan. Vsak dan. Zato ker tisti, ki bo sežigalnico naredil, verjemite, tisti, ki bo investiral, bo zahteval tudi podpis, da bo dnevno dobil takšno količino odpadkov. Mi pa moramo gledati naprej in te odpadke bistveno zmanjšati. Pomeni, dajmo pogledati, če se o tem pogovarjamo, koliko lahko še naredimo najprej na zmanjševanju, ponovni uporabi, recikliranju. In potem se začnimo pogovarjati o sežigalnicah, in to o sežigalnicah, kjer bodo kapacitete bistveno nižje od tistih, ki jih danes rabimo. Zato ker mi rabimo to stimulacijo, ki nam bo problem. In bomo potem zaradi tega, ker nam bo problem, delali na zmanjšanju.”

Bolte: Prva faza je zaključena, sledita pregled vse dokumentacije in sestanki

Da gre za trifazni postopek, pa je dejala Tanja Bolte, generalna direktorica Direktorata za okolje na Ministrstvu za okolje in prostor Republike Slovenije in pojasnila: “Prva faza je zaključena, kjer smo samo pogledali, ali izpolnjujejo pogoje ali ne. Druga faza je pregled vse dokumentacije in tudi sestanki, kjer bomo določene zadeve pač tudi z njimi prediskutirali. Je pa ključno, da je bila v vmesnem času tudi informacija ta, da tako Ljubljana kot Maribor želita posvetovalni referendum. Zato smo se v nekem trenutku tudi na ministrstvu želeli pač ustaviti – in najprej naj ljudstvo pove, kaj želi in kaj ne, vsaj lokalna skupnost, in potem država odloči.”  Zdaj je nastopila tudi nova ministrica, ki se mora po besedah Tanje Bolte seznaniti z vsemi stvarmi. Zato želijo z njo predebatirati stvari, potem pa se odločiti.

Tanja Bolte

Bolte: Vključiti je treba javnost

Del javnosti dvomi o projektu, pojavljajo se vprašanja, dvomi. Kaj vse bo moral Maribor oziroma podjetje kot tako storiti za to, da bo dejansko sploh prišlo do gradnje, ki se bo začela po podatkih leta 2031, če bo prišlo do tega? Bolte pravi,, da se potem pravo delo šele začne. “Zdaj smo dobili tudi več lokacij, recimo, vso dokumentacijo, in tudi cena ni čisto dokončno odločena, tudi glede na tehnologijo. Seveda je treba pridobiti vsa dovoljenja, kjer je sodelovanje javnosti, nevladnih organizacij ključno, vsa mnenja, mnenjodajalcev, tako v integralnem gradbenem dovoljenju, ker pač moraš takšen objekt pridobiti. Kot seveda tudi celovita presoja vplivov na okolje, kot seveda tudi okoljevarstveno dovoljenje, ki je drugi postopek. Tako da to je kar en zelo pomemben del, in tudi želim, da se javnost vključi, kajti ima to možnost izkazati pravni interes in sodelovati in s tem narediti še boljše,  boljšo dokumentacijo in še bolj jasna okoljevarstvena dovoljenja, ki so na koncu tista, ki jih pač tudi inšpektorat pregleduje in na podlagi katerega tudi ukrepa.

Gre za energijsko izrabo odpadkov

Bolte še meni, da se bo verjetno v sedmih letih tudi tehnologija na tem nivoju spremenila: “Tako kot se je od tistega časa, ko je bila konec koncev sežigalnica na Dunaju, ker le govorimo o sežigalnici, danes  pa govorimo o energetski izrabi, kajti nujno je, da se ta toplota tudi energetsko uporabi za nadaljnje namene, kot so ogrevanje, in da pač tudi jasno pove lokalna skupnost, kako bo širila daljinsko ogrevanje in koliko individualnih koristi bo s tem priključila na ta vir, ki je potem tudi seveda nadzorovan, in kakšna, kakšno bo potem konec koncev tudi stanje kakovosti zunanjega zraka. To so ključni elementi, ki jih bo treba presojati, kjer je treba to izračunati, zmodelirati in seveda se o tem tudi pogovarjati.”

The post V Mariboru predstavili projekt Energijska izraba odpadkov Maribor (EIOM) appeared first on Lokalec.si.