V letu 2025 na cestah več mrtvih kot leto prej

Potem, ko je bilo v letu 2024 najmanj smrtnih žrtev v prometu v zgodovini (samostojne) Slovenije, se je žal “uresničilo” naše opozorilo, da nas to lahko navdaja z optimizmom, a da kljub temu ne smemo biti preveč evforični; v letu 2025 je namreč za posledicami prometnih nesreč, umrlo 93 oseb, kar je kar 25 več kot leto poprej.

Ko govorimo o prometnih nesrečah s smrtnim izidom, teh je bilo skupaj 87, se je še enkrat več potrdilo, da je uporaba avtocest in hitrih cest najvarnejša. Na avtocestah je bilo tako 5 prometnih nesreč s smrtnim izidom, v naseljih 25, na glavnih cestah 16, lokalnih cestah 11 in na regionalnih 31.

Rast števila nesreč

Po podatkih o vseh zabeleženih prometnih nesrečah, pridobljenih 19. januarja s strani policije, je bilo skupaj zabeleženih 20.673 (leto prej 20.177) prometnih nesreč, od tega največ, 14.662 »le« z materialno škodo. Porast je tudi pri številu prometnih nesreč s hudimi telesnimi poškodbami, teh je bilo 926 (leta 2024 jih je bilo 879).

Veliko povečanje števila umrlih motoristov

Največji delež umrlih predstavljajo vozniki osebnih avtomobilov in motoristi, obojih je umrlo po 26. Predvsem pri motoristih je opazno veliko povečanje; umrlo jih je 11 več kot lani in kar 18 več kot leta 2023. Motoristi so bili ob tem v 14 primerih sami povzročitelji prometne nesreče, vozniki osebnih avtomobilov pa kar v 23 primerih.

Ko govorimo o povzročiteljih prometnih nesreč s smrtnim izidom, so jih največ (53) povzročili vozniki osebnih avtomobilov, sledijo že omenjeni motoristi, v sedmih primerih so bili povzročitelji vozniki tovornih vozil, v šestih kolesarji, trikrat vozniki mopedov, dvakrat voznika traktorjev, v po enem primeru pa sta bila povzročitelja pešec in voznik kolesa s pomožnim elektro motorjem. Med povzročitelji je bilo 18 tujih državljanov (pet od teh je bilo Italijanov), primerjava med spoloma pa je “v prid” ženskam, saj so povzročile 12 prometnih nesreč s smrtnim izidom, moški pa 76. Pregled po starostnih skupinah povzročiteljev prometnih nesreč s smrtnim izidom pokaže, da je največ nesreč (21) povzročila starostna skupina nad 64 let, najmanj (9) pa starostna skupina od 55 do 64 let. Najstarejši imajo tudi največji delež povzročenih nesreč s smrtnim izidom v vlogi kolesarjev. V enem primeru je šlo za deljeno krivdo, v dveh primerih pa ni bilo ugotovljeno, kdo je povzročitelj.

Nepojmljivo: uporaba varnostnih pasov še vedno ni samoumevna

Žal v statistiki prometnih nesreč ponovno lahko zasledimo pogosto neuporabo varnostnih pasov med 26 umrlimi vozniki osebnih avtomobilov in 16 umrlimi potniki jih kar 15 ni uporabljajo varnostnega pasu, v treh primerih pa ni bilo moč ugotoviti, ali je bil varnostni pas uporabljen ali ne. Zelo podoben odstotek uporabe varnostnih pasov je tudi pri hudo telesno poškodovanih voznikih in potnikih; približno četrtina udeleženih ni uporabljala varnostnega pasu. Zato še enkrat opozarjamo, kar bi že zdavnaj moralo biti samoumevno: dosledno uporaljajte varnostni pas!

Ogroženi ranljivi udeleženci v prometu

Velik delež umrlih predstavljajo ranljivejši udeleženci v prometu. Če med to skupino uvrstimo kolesarje, pešce, voznike mopedov in koles s pomožnim motorjem, jih je umrlo 21, sami pa so bili povzročitelji desetih nesreč s smrtnim izidom. Če med ranljivejše dodamo še voznike motornih koles, znaša delež umrlih 47 od skupaj 93, delež povzročiteljev nesreč s smrtnim izidom pa 24 od 47. V obeh primerih več kot polovico! Tudi ranljivejšim udeležencem v prometu velja ponoviti nasvet, naj se zavedajo svoje ranljivosti in naj bodo v prometu še dodatno pozorni in previdni!

Neprilagojena hitrost kot glavni vzrok za nesreče

Med vzroki prometnih nesreč s smrtnim izidom in hudimi telesnimi poškodbami – skupaj jih je bilo 1.015 – še vedno prevladuje neprilagojena hitrost (403), sledi nepravilna stran in smer vožnje (205) ter neupoštevanje pravil o prednosti (199). V 97 primerih je kot vzrok navedeno “ostalo”, med preostalimi vzroki, ki predstavljajo manjši delež, pa so še nepravilno prehitevanje (32), nepravilnosti na cesti (3), nepravilnosti na vozilu (2), neustrezna varnostna razdalja (22) in nepravilnosti pešca (14).

Neprilagojena hitrost je kot vzrok navedena tudi pri najhujši prometni nesreči v letu 2025, ko je ob trčenju kombija v stoječi tovornjak na začelju stoječe kolone umrlo 5 oseb. Nedvomno je tudi (neprilagojena) hitrost delno prispevala k sami nesreči, a koristno bi se bilo poglobiti v resnične vzroke za takšen potek dogodkov, saj je voznik kombija spregledal vsa opozorila in tudi stoječo kolono pred seboj; v tem primeru težko govorimo o neprilagojeni hitrosti kot edinemu vzroku takšne prometne nesreče.

Četrtina povzročiteljev prometnih nesreč s smrtnim izidom alkoholiziranih

Pri povzročiteljih vseh prometnih nesreč je bila v 1.758 primerih ugotovljena prisotnost alkohola, od tega je bila vsebnost alkohola v 367 primerih pod dovoljeno vsebnostjo. Delež alkoholiziranih (nad dovoljeno stopnjo) povzročiteljev prometnih nesreč s smrtnim izidom je bil 26-odstoten, v primeru nesreč s hudimi telesnimi poškodbami pa 14-odstoten.

V luči pobud o legalizaciji uporabe konoplje “za rekreativno uporabo” ni zanemarljiv niti podatek, da je bil en povzročitelj prometne nesreče pozitiven na prisotnost prepovedanih substanc, med povzročitelji prometnih nesreč s hudimi telesnimi poškodbami je bilo takih povzročiteljev 8, med preostalimi povzročitelji pa 100. Sicer pa je bila prisotnost drugih prepovedanih substanc v skoraj polovici primerov (48 od 109) v kombinaciji s prisotnostjo alkohola nad dovoljeno stopnjo.