V letih 2020 do 2022 zlorabljali referendum in ustavili sprejeme posameznih zakonov

Zadnji dogodki, ko je zaradi romskega nasilja v Novem mestu življenje izgubil 48-letni Aleš Šutar, župani Jugovzhodne (JV) Slovenije in Posavja pa že dlje časa opozarjajo, da se razmere iz leta v leto zgolj poslabšujejo, se v javnosti pojavlja veliko vprašanj, kako je to mogoče in zakaj vlade niso ukrepale.

Pri tem je veliko manipulacij in sprenevedanj, to spodbujajo tudi posamezniki iz vrst zdajšnje vladajoče koalicije (Svoboda, SD in Levica), ki si poskušajo oprati roke in reševati zgolj sami sebe. S predsednikom vlade Robertom Golobom na čelu.

Prejšnja vlada pod vodstvom Janeza Janše je pripravila in v državni zbor poslala več predlogov zakonov, ki pa so jih poslanci takratne opozicije, znane kot KUL, blokirali, z zahtevami za referendume, ki so jih vlagali serijsko, kljub temu, da niso imeli resne namere za zbiranje podpisov zanje, pač pa v večini primerov zgolj zato, da bi zamaknili uveljavitev zakona oziroma jih izničili, kar se je potek tudi zgodilo.

Stranke SD LMŠ, SAB in Levica (nekdanji KUL) so namreč v letih 2020 do 2022, ko je vlado vodila stranka SDS Janeza Janše, vložile kar 11 pobud za posvetovalne referendume. S tem so blokirali pomembne zakone, ki so se dotikali različnih področjih, nekateri od njih pa so reševali pomembna socialna in druga vprašanja. Med drugim tudi zakoni, s katerimi bi reševali problematiko, ki smo ji zdaj priča.

KUL so sestavljale stranke SD pod vodstvom Tanje Fajon, LMŠ (Marjan Šarec), SAB (Alenka Bratušek) in Levica (Luka Mesec). LMŠ in SAB sta propadli in se po volitvah združili s stranko Gibanje Svoboda, ki jo vodi Robert Golob. Predsedniki strank KUL pa so bili za svoje delo pred volitvami 2022 v novi vladi nato nagrajeni z ministrskimi mesti. Luka Mesec je, na primer, danes minister za delo, družino in enake možnosti, podpredsednik vlade in koordinator za reševanje romske problematike.

Sprejemanje zakonodaje je zastalo, nova, Golobova vlada, pa je nato vse predloge prejšnje vlade, zavrnila. Župani 11 občin JV Slovenije in Posavja so nato oktobra 2022, nekaj mesecev po volitvah, v državni zbor vložili skorajda podobne predloge zakonov. Zbrali so tudi podpise 31.500 volivcev in volivk. Vladajoča koalicija (Svoboda, SD in Levica) je nato tudi te zakone zavrnila. Ne enkrat. Štirikrat so glasovali proti. Iz županov, državljanov in opozicije pa so se norčevali in jih zmerjali s fašisti, nestrpneži ter podobno. Sodelovanje so odklanjali tudi na sejah Komisije za peticije ter človekove pravice, ki jo vodi poslanec Jože Tanko. Zadnja seja je bila sredi oktobra, poslanci koalicije so to obstruirali in tako preprečevali sprejem sklepov, s katerimi bi vladi naložili ukrepe za reševanje romske problematike.

Nato se je zgodil zločin, umor, danes pa smo priča gromozanskemu sprenevedanju tako Roberta Goloba kot Luke Mesca, že jutri, glede na izkušnje delovanja tega političnega glasovalnega stroja, tudi ostalih iz njihovih vrst.

Mesec se javno dela nevednega, Golob pa že izvaja ponotranjenje lažne novice, tudi s strani enega od novinarjev TV Slovenija (Roka Šuligoja, partnerja Nuše Baranje, piarovke Gibanja Svoboda), da so udeleženci protestnega shoda v Novem mestu njegovo izvajanje nagradili “z aplavzom”. Kdor je spremljal, ve, da je bilo vse to daleč od tega.

KUL je v letih od 2020 do 2022 vložil 11 predlogov za razpis referendumov, s katerimi so preprečevali sprejem ustrezne zakonodaje. To so:

Tako pa so nato v državnem zboru poslanci koalicije vse predloge zavrnili 4x. Objavljamo poimensko glasovanje:

Slavje po volitvah leta 2022. Predsedniki koalicijskih strank: (nekdanji in zdajšnji) Tanja Fajon, Robert Golob, Luka Mesec (vir: arhiv) No, Fajonovo in Mesca so lastni že zamenjali, še vedno pa sta podpredsednika vlade.

Ena od novic, kako je levica ustavljala Janševo vlado, je dostopna na povezavi: Levica s pobudami za referendum ustavlja vlado | 24ur.com

M. D.