ARTICLE AD
Na Štajerskem, tudi v Lenartu z okolico, so pred stoletji potekali čarovniški procesi, v kateri so večinoma ženske obtožili čarovništva, nato pa jih s krutim mučenjem silili, da priznajo svojo sodelovanje s hudičem in čarovništvo. V knjigi ‘Čarovnice – hudičeve pomočnice ali svetnice?’ Sašo Radovanovič in Senka Dreu predstavljata krute zgodbe in razsvetljujeta ozadje teh procesov, tudi z osebnimi zgodbami žensk, ki so jih obsodili čarovništva in jih usmrtili.
V Kulturnem domu Lenart sta Sašo Radovanovič in Senka Dreu predstavila knjigo ‘Čarovnice – hudičeve pomočnice ali svetnice?’. Knjiga je bogata z ilustracijami in temelji na arhivskih virih. Avtorja sta raziskala čarovniške procese na slovenski Štajerski in po svetu, skupaj z ozadjem tragičnih dogodkov, mučenja in sojenja.
Povrh vsega pa sta poskrbela za zapise pogovorov s “čarovnicami” iz izvirnih dokumentov.
Iskali so krivca za marsikateri dogodek
Radovanovič je dejal, da so čarovniški procesi tema, ki ni burila duhove samo pred več stoletji, ampak še danes. Tudi zaradi včasih izkrivljene predstave o čarovnicah v holivudskih filmih. A gledano v preteklost in v arhivske vire so obtoževali ženske na slovenskem Štajerskem in sosednjih regijah marsikaj. Niso si znali razlagati nenadnih vremenskih razmer, slabe letine, zmrzali, ki je uničila npr. trto in ostali pridelek. “Ljudje so iskali krivca,” je dejal Radovanovič. In našli so ga v ženskah, ki so jih obtožili čarovništva.
Čarovnice naj bi bile hudičeve pomočnice
Pravi, da so izhajali iz tega, da je hudič vir vsega zla na svetu, njegovi pomočniki in pomočnice pa čarovniki in čarovnice. Čarovniški procesov je bilo več, niso bili vezani samo na srednji vek, ampak tudi na kasnejši čas. Radovanovič je izpostavil, da je bil v Mariboru prvi čarovniški proces moderne dobe leta 1546, zadnji pa 1646 v Gornji Radgoni.
Osebne zgodbe obsojenih in usmrčenih žensk
V knjigi so predstavljene tudi zgodbe “čarovnic”, ki so v Lenartu in okolice pred stoletji prestajale kruto mučenje, iz njih pa so silili priznanje, da so čarovnice in hudičeve svetnice. Tako tudi Margareto Kejdič iz Voličine, ki je bila leta 1661 obsojena na smrt. Njena zgodba je bila na predstavitvi knjige v Kulturnem domu Lenart predstavljena s pomočjo umetne inteligence. Senka Dreu je dejala, da so preučili več arhivskih dokumentov, na osnovi teh pa izbrali zgodbe desetih žensk, od katerih je pet bilo iz Lenarta in okolice. Vseh pet je bilo obsojenih, štiri so usmrtili, ena pa je umrla med mučenjem. Tudi preostale so bile iz bližine.
Gre za krute zgodbe o mučenju in podobnih obtožb. Sodniki so na vsak način hoteli imeti priznanje. Ženske pa so vztrajale pri nedolžnosti, čeprav so vedele, da bodo umrle. Niso hotele priznati, nekatere so se med mučenjem premislile in priznale, ker niso več prenašale bolečine. Več o tem je predstavila Senka Dreu.
Predlog resolucije o rehabilitaciji žrtev čarovniških procesov v Sloveniji in v Evropi
Avtorja pa sta predstavila tudi predlog resolucije o rehabilitaciji žrtev čarovniških procesov v Sloveniji in v Evropi. Ker ženske, ki so jih mučili, niso želele umreti v laži, niso hotele reči, da so čarovnice, saj bi s tem lagale. Niso se hotele odreči svoji duši. Njihovi mučitelji pa so bili prepričani prav nasprotno. Marsikatera je zaradi strašnega mučenja vendarle rekla, da je čarovnica. Na koncu pa je vse doletela smrt.
Radovanovič ob tem izpostavlja, da se holivudski filmi delajo iz čarovnic norca. A poudarja, da se je šlo za dvojno zablodo enih in drugih. Sodnih procesov proti ‘čarovnicam’ ni možno razveljaviti, a predlog resolucije gre na slovenski in evropski parlament. Z namenom, da bi vse ljudi, ki so bili žrtve čarovniških procesov politično abolirali in oprostili sodbe, tudi zaradi njihovih potomcev, ki so se jim dogajale krivice zaradi procesov, v katerih so bili njihovi predniki in prednice obsojeni. Upa, da bo slovenski parlament eden prvih na svetu, ki bo sprejel resolucijo.
The post V Lenartu predstavili knjigo o čarovniških procesih na Štajerskem s krutimi mučenji appeared first on Lokalec.si.