V KS 90 opozorili na počasen prenos direktive EU o platformnem delu

Za Konfederacijo sindikatov 90 (KS 90) Slovenije je nesprejemljivo, da Sloveniji po zadnjih informacijah najverjetneje ne bo uspelo pravočasno prenesti direktive EU o platformnem delu. Rok za to se namreč izteče 2. decembra, na ministrstvu za gospodarstvo, delo in šport pa so prejšnji teden za STA pojasnili, da bo osnutek zakona pripravljen novembra. “Zakaj zna pristojno ministrstvo za gospodarstvo, delo in šport tako hitro iskati rešitve za razbremenjevanje gospodarstva, medtem ko pa se pri zagotavljanju novih delavskih pravic postopki vedno znova zavlečejo,” se v sporočilu za javnost, objavljenem v sredo zvečer, sprašujejo v KS 90. V konfederaciji zato od pristojnega ministrstva zahtevajo takojšnjo predstavitev osnutka zakona socialnim partnerjem in njegovo vsebinsko obravnavo v okviru Ekonomsko-socialnega sveta. Zahtevajo učinkovito preprečevanje prikritih delovnih razmerij, pregledna pravila določanja plačil, pravico do človeške presoje pomembnih avtomatiziranih odločitev, ustrezno socialno zaščito, učinkovitejši nadzor nad delovnimi pogoji in predvsem zagotovitev dejanske pravice do sindikalnega organiziranja ter kolektivnega zastopanja interesov platformnih delavcev. “Socialni dialog ne more biti privilegij ljudi s klasično pogodbo o zaposlitvi, temveč mora postati pravica vseh, ki s svojim delom ustvarjajo vrednost, ne glede na poslovni model, v katerem to delo opravljajo,” so prepričani. V KS 90 ob tem z veliko zaskrbljenostjo spremljajo dogajanje na področju platformnega dela, kjer se po njihovih besedah pod krinko tehnološkega napredka in novih poslovnih modelov vse izraziteje odpirajo vprašanja socialne varnosti, dostojnega plačila, varnosti pri delu in dejanskega položaja ljudi, ki opravljajo delo prek digitalnih platform. Pri tem so spomnili na nedavno stavko nekaterih dostavljalcev podjetja Wolt, s katero so ti zahtevali pravičnejše plačilo in preglednejše pogoje dela. Ta stavka je po prepričanju konfederacije opozorilo, da se za navidezno preprostimi digitalnimi storitvami skrivajo resnični ljudje, njihove življenjske stiske in negotovost. V konfederaciji so posebej opozorili tudi na vse pogostejše prepletanje samozaposlitve, ekonomske odvisnosti in dejanskih elementov delovnega razmerja. Kot poudarjajo, je samostojno podjetništvo legitimna oblika opravljanja dejavnosti, kadar posameznik resnično samostojno odloča o svojem delu in prevzema podjetniška tveganja. “Nesprejemljivo pa je, če se pod oznako samostojnega podjetnika skriva človek, ki nima dejanske podjetniške svobode, nima zagotovljenega prihodka, sam nosi stroške delovnih sredstev in socialne varnosti, hkrati pa je pri svojem delu odvisen od pravil in odločitev platforme,” so ocenili. Prav tako se je po mnenju KS 90 treba vprašati, ali gre za resnično podjetništvo ali predvsem za prenašanje stroškov in tveganj poslovanja na najšibkejši člen.