V Knjižnici Domžale predavanje in razstava o življenju in delu Simona Robiča

V Knjižnici Domžale so v ponedeljek, 16. marca 2026, v soorganizaciji Prirodoslovnega muzeja Slovenije in Društva za raziskovanje jam Simon Robič Domžale pripravili zanimivo predavanje in razstavo o življenju in delu enega najbolj marljivih in predanih naravoslovcev 19. stoletja na Slovenskem – Simona Robiča (1824–1897) ter 65-letnici jamarjev Društva za raziskovanje jam Simon Robič Domžale, ki nosi ime tega velikega domoljuba in naravoslovca. Predavatelja sta bila mag. Matija Križnar in višja kustodinja Špela Pungaršek, oba kustosa v Prirodoslovnem muzeju Slovenije. Na predavanju je bilo ob slikovnem prikazu na projekcijskem platnu predstavljeno življenje ter raznoliko naravoslovno delovanje duhovnika in naravoslovca Simona Robiča.

V Kranjski Gori rojeni Simon Robič, tam so domačini ob raziskavi, kje stoji njegova rojstna hiša, rekli, da se je Simon pisal Rabič, se je že v času šolanja navdušil nad naravoslovjem. Duhovniška služba ga je popeljala skoraj po vsej tedanji Kranjski, od Metlike do Šenturške Gore. Simon Robič se je že v gimnazijskih letih navdušil nad naravoslovjem, zlasti nad botaniko. Kljub interesu za naravo je najprej dokončal študij filozofije, nato vstopil v bogoslovje in bil leta 1850 posvečen v duhovnika. V letih od 1856 do 1859 je bil kaplan tudi v Dobu, zato so mu kot navdušenemu naravoslovcu pozornost vzbudile podzemne jame v okolici Doba. V teh jamah je našel posebno vrsto slepih hroščev, ki so jih strokovnjaki poimenovali po njem. Tako imamo v Domžalah tudi maskoto Hroščka Simona, ki se pojavlja na vseh večjih prireditvah.

Simon Robič je velik del svojega prostega časa posvetil proučevanju in zbiranju različnih primerkov rastlin, gliv, mahov, lišajev, žuželk, polžev ter fosilov. Izkazal se je kot strasten zbiralec in popisovalec posameznih rastlinskih vrst. Ko je služboval na Šenturški gori v cerkvi Svetega Urha, je zaslovel v znanstvenih krogih z gobami, ki jih je nabiral po Kamniških planinah in na Šenturški gori, s tem pa je dopolnil in obogatil do tedaj najpopolnejšo zbirko kranjskih gliv naravoslovca Wilhelma Vossa. Med njegovimi gobami je 10 takih, ki jih je Robič sploh prvi zasledil in popisal. Zbiral je sladkovodne in morske alge, po delu Gorenjske in Notranjske je nabiral mahove in med drugim v dolini Kokre našel v nižini dve vrsti mahu, ki običajno rasteta samo v višjih legah.

Mnogo njegovih naravoslovnih izsledkov je bilo objavljenih v tedanjem časopisu Kmetijske in rokodelske novice. Ker je bil Simon Robič tudi velik domoljub, je članke pisal večinoma v domačem slovenskem jeziku. Zato je prišel tudi v spor z muzejskim kustosom Karlom Dežmanom, saj je ta hotel članke v nemškem jeziku, kar pa je Simon Robič zavračal. S svojo zbirateljsko vnemo je pritegnil številne tuje raziskovalce in naravoslovce ter si tako ustvaril krog naravoslovnih prijateljev. Po njem se imenujejo nekatere vrste kopenskih polžev in žuželk, ki jih je prvi odkril na ozemlju Kranjske.

Aleš Stražar, predsednik Društva za raziskovanje jam Simon Robič Domžale, je povedal nekaj besed o imenu jamarskega društva, ki letos praznuje 65-letnico obstoja. Po predavanju so si obiskovalci ogledali tudi razstavo, posvečeno 200-letnici rojstva Simona Robiča, ki jo je pripravil Prirodoslovni muzej Slovenije. Razstava o Simonu Robiču je v levem delu Knjižnice Domžale. Razstava ob 65-letnici jamarskega društva Simon Robič Domžale pa je postavljena na desni strani prostorov Knjižnice Domžale, kjer so na velikih slikah na steni prikazali delovanje društva; oprema, ki jo jamarji uporabljajo, ter nekaj kamenin s fosili pa so prikazani v vitrinah pod slikami.

Ob obletnici Robičeve smrti jamarsko društvo za raziskovanje jam Simon Robič Domžale že več kot deset let zapored pripravlja na Šenturški gori spominsko slovesnost. Tako so na župnišču na Šenturški gori ter pri cerkvi v Kranjski Gori postavili spominsko ploščo temu velikemu naravoslovcu, pri Jamarskem domu na Gorjuši pa so postavili doprsni kip Simona Robiča. V Jamarskem domu na Gorjuši je na ogled tudi del zbirke, ki obsega 5615 hroščev in 10.751 mehkužcev, kar predstavlja 2750 vrst, in je v lasti Narodnega muzeja v Ljubljani. Po Simonu Robiču se imenuje 10 polžev. V njegovi zbirki je bilo mogoče najti tudi 1935 fosilov ter 1500 mahov in gliv. Njegovo gradivo v mnogih primerih predstavlja osnovo zbirk današnjega Slovenskega prirodoslovnega muzeja v Ljubljani. Če se boste kdaj podali na Gorjušo v Jamarski dom, si le oglejte zanimivo zbirko Simona Robiča, podajte pa se tudi v spremstvu jamarjev v Železno jamo, nedaleč stran od Jamarskega doma, kjer vas čakajo prelepi kapniki.

Oglejte si tudi razstavo v Knjižnici Domžale, ko boste šli po knjige za branje. Ne bo vam žal.

Avtor: Miro Pivar; Foto, video: Miro Pivar