V kmetijstvu že iščejo sezonske delavce, računajo predvsem na tujce (I) (tema)

Zavod RS za zaposlovanje je nedavno objavil prvo letošnjo informacijo o ponudnikih začasnega in občasnega dela v kmetijstvu. Išče se 42 sezonskih delavcev, največ za obiranje jagod in dela v sadovnjaku. Tudi v kmetijstvu kadrovske vrzeli že dlje časa rešujejo s tujo delovno silo, pri čemer je povpraševanje po tujih sezonskih delavcih vse večje.

Izzivi pri pridobivanju sezonske delovne sile v kmetijstvu v Sloveniji naraščajo. Razlogi za to so širjenje intenzivne pridelave, zmanjševanje razpoložljivosti domače delovne sile, staranje prebivalstva in nezainteresiranost domačih delavcev za sezonska dela, so za STA poudarili na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (KGZS).

Do 80 odstotkov sezonskih delavcev tujcev

V takih okoliščinah 70 do 80 odstotkov sezonskih delavcev v kmetijstvu predstavljajo tujci. Ti za opravljanje sezonskega dela do 90 dni v koledarskem letu potrebujejo delovno dovoljenje Zavoda RS za zaposlovanje, za sezonska dela nad 90 dni, a do šest mesecev, pa enotno dovoljenje za prebivanje in delo upravne enote, h kateremu zavod za zaposlovanje, če so izpolnjeni zakonski pogoji, izda soglasje. Možna je tudi pogodba o začasnem in občasnem delu v kmetijstvu do 120 dni v koledarskem delu.

Kot je razvidno iz podatkov, ki jih je STA posredoval zavod, je bilo tujcem lani izdanih 619 delovnih dovoljenj za sezonska dela in 215 soglasij. Leto prej je bilo dovoljenj 514 in soglasij 160. Koliko je bilo sklenjenih pogodb o začasnem in občasnem delu v kmetijstvu, ni znano.

Največ delovnih dovoljenj in soglasij k enotnemu dovoljenju za opravljanje sezonskega dela je bilo na zavodu lani izdanih za državljane BiH, Srbije, Nepala, Moldavije in Severne Makedonije, na KGZS pa kot pomembno tujo delovno silo v kmetijstvu izpostavljajo še državljane Romunije in Bolgarije.

Občasna in začasna dela v kmetijstvu sicer opravljajo tudi domači delavci – brezposelni, študenti prek študentskih napotnic ter upokojenci na podlagi podjemne pogodbe ali pogodb o začasnem in občasnem delu upokojencev, ki pa so v manjšini.

Urne postavke razmeroma nizke

Razlogi za to so večplastni, so za STA dejali na KGZS. Spomnili so, da v Sloveniji beležimo nizko stopnjo brezposelnosti, hkrati pa dela v kmetijstvu za domače delavce niso privlačna zaradi zahtevnega delovnega urnika. Delo namreč poteka ob koncih tedna in ga je treba prilagajati vremenu. Poleg tega so ta dela fizično naporna, urne postavke pa so razmeroma nizke. “Ljudje praviloma iščejo bolj stabilne zaposlitve z višjimi dohodki,” so pristavili.

V Sloveniji je trenutna minimalna postavka za opravljeno začasno in občasno delo v kmetijstvu postavljena pri 7,21 evra bruto. V veljavi bo do konca marca.

Informacije o ponudnikih začasnega in občasnega dela v kmetijstvu vsako leto objavi zavod za zaposlovanje. Prvi seznam letos so objavili sredi januarja, na njem pa je pet ponudnikov del, ki iščejo 42 sezonskih delavcev, največ za obiranje jagod in dela v sadovnjaku. Spomladi število ponudnikov vsako leto poraste, največ jih je ponavadi maja, so pojasnili na zavodu. V začetku maja lani so tako objavili informacijo o desetih ponudnikih, ki so iskali 320 sezonskih delavcev.

“Na število ponudnikov sezonskih del v kmetijstvu močno vplivajo sezona in morebitne neugodne vremenske razmere, pozebe in podobno, zaradi česar prihaja tudi do velikih razlik v posameznih letih,” so povedali na zavodu.

Največje potrebe na severovzhodu in vzhodu države

Spomladi se običajno išče sezonske delavce za rez v sadovnjakih in vinogradih, sajenje zelenjave, zgodaj poleti za obiranje češenj, breskev, redčenje sadja, pozno poleti za obiranje hmelja, zgodnjega sadja in trgatve ter jeseni za obiranje jabolk, pozno trgatev, so nanizali v KGZS.

Kot so izpostavili, so največje potrebe po sezonskem delu v intenzivnih kmetijskih regijah: na Primorskem v sadjarstvu in vinogradništvu, na Štajerskem v vinogradništvu, sadjarstvu in hmeljarstvu; na Gorenjskem v zelenjadarstvu ter v Pomurju v zelenjadarstvu in sadjarstvu. Na zavodu ugotavljajo, da je največ povpraševanja po sezonskih kadrih v kmetijstvu praviloma v severovzhodni in vzhodni Sloveniji.

Kmetje po navedbah KGZS tuje delavce najpogosteje najdejo prek že vzpostavljenih povezav iz preteklih let. Pri tem pa se soočajo z več izzivi, so opozorili. Med njimi so omenili dolgotrajne in drage administrativne postopke, vse večjo konkurenco drugih evropskih držav, zlasti Nemčije, ki sezonski delovni sili zagotavlja višja plačila, ter dejstvu, da se potencialni delavci pogosto že med urejanjem dokumentacije zaposlijo v domačem okolju.

“Dodatno težavo predstavlja tudi stalno menjavanje delavcev, kar zahteva vedno znova uvajanje in premagovanje jezikovnih ovir,” so sklenili v zbornici.