»V Kataloniji zdaj z nami slabo ravna tudi demokracija«

»V Kataloniji smo bili navajeni, da z nami slabo ravnajo diktatorji in kralji, zdaj pa nas močno jezi, da z nami slabo ravna demokracija. Danes (10. septembra, op. p.) je sodišče razsodilo, da katalonščina ni več temeljni učni jezik v šolah. Katalonščina je bila doslej temeljni učni jezik in v španščini je potekalo 25 odstotkov pouka.« S temi besedami je Lluis Llach, predsednik osrednje katalonske nevladne organizacije Assemblea Nacional Catalana (ANC), začel pogovor na predvečer katalonskega nacionalnega praznika 11. septembra, dneva, ko je leta 1714 v španski nasledstveni vojni padla Barcelona in je Katalonija izgubila svojo neodvisnost.

Ravno Llach je bil nato ob Diadi, kot pravijo nacionalnemu prazniku, osrednji govornik na manifestaciji za neodvisnost, ki jo je v četrtek v Barceloni priredilo več organizacij civilne družbe, ob odsotnosti politike. Naš sogovornik pa je tudi kantavtor, njegove pesmi so bile v obdobju režima Francisca Franca prepovedane.

Zakaj ste za geslo letošnje proslave izbrali »Skrajni čas za neodvisnost«?

Poglejte, lotili so se šole kot že vsega ostalega. Prisostvujemo krčenju zdravstva, šolstva, jezika, cest, železnice; prisostvujemo siromašenju Katalonije. Zato pravimo, da to ne gre več.

Ampak vseeno se mi dozdeva, da se je javno mnenje ohladilo. Pred osmimi leti, ob referendumu, je bila Barcelona preplavljena z esteladami, zastavami neodvisnosti. Danes jih lahko preštejemo na prste ene roke.

Da, da. Ko sva se pogovarjala lansko leto, dejansko nisem uporabljal besedišča, ki ga uporabljam danes. Danes je po zadnjih anketah približno 45 odstotkov prebivalcev zavzetih za neodvisnost, torej independentistov, ampak ljudje ne sledijo več institucijam. Stranke neodvisnosti so zašle s svoje poti, namesto kot za neodvisnost se zavzemajo za avtonomijo, ampak to delajo slabo.

Več v včerajšnjem (nedeljskem) Primorskem dnevniku