V javnost je prišel seznam prosilcev za stanovanja – preberite, kaj razburja ljudi

KDO DOBI NEPROFITNO STANOVANJE? Seznam, ki odpira več vprašanj kot odgovorov

LJUBLJANA – V javnost je prišel seznam prosilcev za neprofitno stanovanje, ki že dviguje prah. Ne zaradi številk – ampak zaradi imen. O tej temi smo že pisali – preberite tukaj.

Ko seznam postane ogledalo družbe

Na seznamu, ki kroži po družbenih omrežjih in ga je javno delila Zala Tomašič, je razvidnih 30 imen prosilcev za stanovanje. Gre za seznam prosilcev, razvrščenih po številu točk, ki jih pridobijo glede na razpisne pogoje. Imena, kot so Gogić, Torić, Lazić, Milović, Kahrimanović, so pogosta – opazno pa je, da je med prvimi 30 (po mnenju javnosti) komaj nekaj slovenskih priimkov.

Seveda – priimek še ne pove vsega. Toda neizpodbitno je, da tak seznam odpira vprašanja. Kdo so ti ljudje? Kako dolgo so v Sloveniji? Imajo državljanstvo? So res bolj upravičeni do stanovanja kot drugi? In – ali je sistem pravičen?

Seznam prosilcev za stanovanje. Vir: Instagram, Zala Tomašič

Druženje, komentarji … in frustracije

V odgovor na objavljeni seznam se je razvnela razprava. Ena od uporabnic Instagrama je delila svoje občutke. Živi v Dravljah, ljubljanski soseski, kjer – kot pravi – opaža porast priseljencev iz Makedonije in držav bivše Jugoslavije. Izraža občutek ogroženosti, govori o “sociali”, “onesnaževanju okolja”, “nevzgojenih otrocih” in “pasivnosti”. Zaključi z: “Če ne ukinemo socialnih pomoči tujcem ali karkoli v tej smeri…”

Objava na Instagramu Zale Tomašič.

Tovrstna retorika je nevarna. Zakaj?

• Ker generalizira.
• Ker stigmatizira skupino ljudi na podlagi imen, jezika ali videza.
• In ker – namesto vprašanj o sistemu – ustvarja razrede med “nami” in “njimi”.

Kaj pravijo uradni podatki?

Po podatkih Statističnega urada RS (SURS) je v Sloveniji več kot 215.000 tujih državljanov, kar pomeni približno 10,1 % prebivalstva (1. 1. 2025). Največ jih prihaja iz Bosne in Hercegovine, Srbije, Kosova, Makedonije, Ukrajine in Indije.

To ni anomalija. To je demografski trend. In, ali hočemo ali ne – Slovenija postaja bolj raznolika.

Kako se dodeljujejo neprofitna stanovanja?

Pravila dodeljevanja neprofitnih stanovanj so javno dostopna. V veljavi je Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem, nazadnje posodobljen decembra 2024 (vir: gov.si). Pogoji vključujejo:

• stalno bivališče ali državljanstvo,
• nizke prihodke gospodinjstva,
• neustrezne bivalne razmere.

Točkovanje temelji na objektivnih merilih – številu otrok, invalidnosti, dohodkih, dolžini čakanja. In da, družina s tremi otroki in nizkim dohodkom bo imela več točk kot par brez otrok z višjo plačo – ne glede na to, ali imajo priimek Novak ali priimek, ki ni slovenskega izvora.

To lahko deluje nepravično za tiste, ki delajo, a ne dobijo stanovanja. V prejšnjem članku (preberite tukaj) smo povzeli pismo bralke, ki je zapisala:

“Vprašajte se, kako so v Slovenijo sploh lahko pripeljali svojo številno družino.”

“Zakaj država nagrajuje tiste, ki ne delajo?”

To so vprašanja, ki si jih postavlja marsikdo. In če jih uvrstimo med “ksenofobna”, jih le potisnemo v sence – tam pa rastejo.

Kaj pa socialni transferji?

Tudi tu gre za sistem. Ne za poreklo.

Družina z nizkimi prihodki lahko prejme:

• denarno socialno pomoč (npr. 1.358,75 € za štiričlansko gospodinjstvo),
• otroške dodatke, subvencije vrtca, brezplačna kosila.

Čeprav so številke lahko visoke, je sistem zasnovan za pomoč najranljivejšim – ne za zlorabo. A razlika med delovno družino z nizkimi dohodki in prejemniki pomoči je včasih res majhna. In to ustvarja občutek – zakaj bi delal, če se ne izplača?

Kaj pravijo učitelji?

Maja, učiteljica slovenščine v ljubljanski osnovni šoli, nam je povedala:

“Ni vse črno-belo. So starši, ki po desetih letih ne govorijo jezika – in to je težava. Ampak so tudi otroci, ki se v pol leta naučijo več kot marsikateri odrasel. Če jim damo priložnost.”

Poudarja, da integracija ni samoumevna. Potrebujemo več sistemske podpore, ne le zahteve po “prilagajanju”.

Kam pelje tišina?

Ko sistem ne zagotavlja občutka pravičnosti, se pojavijo glasovi nezadovoljstva. Včasih kot pismo. Včasih kot Instagram objava. Včasih kot jezno kričanje proti “tujcem”.

A v resnici ne gre za tujce. Gre za sistem, ki:

• ne pojasni dovolj jasno, kdo je do česa upravičen,
• ne komunicira transparentno, kako poteka dodeljevanje,
• ne obravnava vseh občutkov in strahov z enako resnostjo.

Kaj zdaj?

Da, na seznamu prosilcev za stanovanja je veliko imen (predvidoma) neslovenskega izvora.

Da, marsikdo občuti, da sistem ni pravičen.

Da, potrebujemo odprto razpravo o tem, kdo, kako in zakaj prejema pomoč.

A to razpravo moramo voditi z dejstvi. Ne s predsodki.

Vabimo vas, da delite svoje izkušnje. Zaupajte nam, kaj se vam zdi pravično, kaj vas moti in kaj bi spremenili.

Saj le, če bomo govorili – bomo lahko tudi kaj spremenili.

---

Vir: SURS, GOV.SI, SSRS, eUprava, Instagram (Zala Tomašič), pismo bralke, pogovor z učiteljico slovenščine

Pripravil: N. Z.

Ujeli so jih skozi okno – poglejte, kdo zares živi v novih stanovanjih na Brdu

The post V javnost je prišel seznam prosilcev za stanovanja – preberite, kaj razburja ljudi first appeared on NaDlani.si.