V intenzivnih sadovnjakih največ jabolk, sadje pa še naprej kraljuje na slovenskih mizah

Slovenci ostajamo narod, ki ljubi domače sadje. Statistični urad Republike Slovenije v zadnjih podatkih razkriva zanimive trende o naši prehrani, pridelavi sadja in rasti cen osnovnih živil. Številke kažejo, da so intenzivni sadovnjaki še vedno najmočnejši vir domačih jabolk, medtem ko so potrošniki v letu 2024 imeli na voljo rekordno količino sadja na prebivalca.

Koliko sadja pojemo Slovenci

Jabolka znova vodijo med pridelki v intenzivnih sadovnjakih

Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) so slovenski pridelovalci v intenzivnih sadovnjakih pridelali kar 65.400 ton sadja, od tega daleč največ jabolk – kar 50.654 ton. Jabolka tako še naprej ohranjajo status osrednjega sadeža slovenskih sadovnjakov in potrošniških navad.

Za jabolki so se uvrstile hruške (3.617 ton), breskve in nektarine (2.390 ton) ter jagode (1.682 ton). Preostale vrste sadja, skupaj z jagodičjem, so skupno obrodile 7.066 ton.

Čeprav je skupna količina sadja nekoliko nižja kot v rekordnih letih, ostajajo slovenski sadovnjaki pomemben vir lokalne pridelave. Še posebej v času, ko se potrošniki vse bolj zanimajo za poreklo hrane in krajše dobavne verige.

Prebivalcem Slovenije na voljo rekordno veliko sadja

Statistični urad navaja, da je imel vsak prebivalec Slovenije v letu 2024 na voljo povprečno 143 kilogramov sadja iz domače pridelave in uvoza. To pomeni, da je sadje še vedno najbolj dostopen kmetijski proizvod pri nas.

Za primerjavo – prebivalec je imel na voljo še:

• 104 kilograme zelenjave,
• 113 kilogramov žit,
• 91 kilogramov mesa,
• 78 kilogramov krompirja,
• 11 kilogramov jajc,
• 6 kilogramov riža.

Čeprav so količine sadja visoke, je zanimivo, da povprečen Slovenec po podatkih Eurostata zaužije manj sadja kot prebivalci južnih držav, kjer so agrumi in sveži sadeži del vsakodnevne prehrane. A razpoložljivost sadja kaže, da imamo v Sloveniji na voljo pestro izbiro, ki jo podpirajo tako domači pridelovalci kot uvoz iz sosednjih držav.

Kmetijska slika razkriva zanimiv premik prehranskih navad

V zadnjih letih se v strukturi porabe hrane kažejo jasni premiki. Številke iz leta 2022, zadnjega obdobja z razpoložljivimi podatki o izdatkih gospodinjstev, razkrivajo, da so Slovenci za hrano namenili 14 odstotkov vseh izdatkov, kar pomeni povprečno 3.698 evrov na gospodinjstvo.

Največji delež tega zneska je šel za meso (682 evrov) ter za kruh in pekovske izdelke (477 evrov). Najmanj pa smo porabili za jajca, le 38 evrov na leto.

Ti podatki kažejo, da Slovenci še vedno ohranjamo tradicionalen vzorec prehranjevanja – z veliko mesa in kruha, medtem ko sadje in zelenjava pogosto ostajata v ozadju, čeprav so nam na voljo v obilju.

Cene osnovnih živil so se v petih letih močno zvišale

Ena najbolj opaznih sprememb, ki jih navaja Statistični urad Republike Slovenije, so cene živil, ki so se v zadnjem petletju občutno povečale.

Leta 2019 smo za kilogram kruha v povprečju plačali 2,27 evra, medtem ko je lani povprečna cena znašala 3,42 evra. Še izrazitejši dvig je opazen pri olivnem olju, ki je s 7,92 evra za liter poskočilo na 13,82 evra.

Manj izrazite, a vseeno občutne podražitve so doživele tudi druge kategorije:

• paradižnik: z 3,30 evra/kg na 4,44 evra/kg,
• meso: s 7,95 evra/kg na 10,75 evra/kg.

Takšna rast cen potrjuje splošen trend inflacije v prehranskem sektorju, ki je posledica višjih stroškov energije, gnojil, prevoza in surovin. Vse to neposredno vpliva tudi na končne potrošnike, ki se v trgovinah soočajo z vedno višjimi zneski na blagajni.

Jabolka Idared

Jabolka so simbol tradicije in stabilnosti

Med vsemi temi številkami pa jabolko ostaja nekaj več kot le sadež. Je simbol slovenske podeželske identitete, del praznikov, tradicije in celo ljudske medicine. Ne glede na tržne razmere, vreme ali cene ostajajo jabolka tisti sadež, ki povezuje generacije in letne čase.

Od cvičkarjev do sadjarjev, od Goričkega do Bizeljskega – skoraj vsaka regija ima svojo sorto in svoj ponos. Domače jabolko ni le živilo, temveč del kulturne dediščine, ki jo potrjujejo tudi številne lokalne prireditve, kot so prazniki jabolk po slovenskih sadjarskih središčih.

Sadje je priložnost za lokalno samozadostnost

Povečana pridelava jabolk in drugih vrst sadja bi lahko dolgoročno pomenila tudi korak proti večji prehranski samozadostnosti Slovenije. SURS opozarja, da kljub visoki pridelavi še vedno veliko sadja uvozimo – predvsem v zimskih mesecih.

Če bi država in potrošniki bolj spodbujali nakup lokalno pridelanega sadja, bi lahko zmanjšali odvisnost od tujih trgov ter okrepili lokalno gospodarstvo. To bi pomenilo tudi manj transporta, manj emisij in večjo trajnostno usmerjenost prehranske verige.

Jabolka Gala

Kaj lahko pričakujemo v prihodnjih letih?

Analitiki pričakujejo, da se bodo cene osnovnih živil v naslednjih letih stabilizirale, vendar verjetno ne bodo več dosegle ravni izpred leta 2020. Slovenski sadjarji pa se medtem soočajo z novimi izzivi, kot so podnebne spremembe, suša in pomanjkanje delovne sile.

Kljub temu so perspektive za slovensko sadjarstvo dobre, saj povpraševanje po kakovostnih domačih pridelkih ostaja visoko. Ob dejstvu, da ima povprečen prebivalec na voljo več sadja kot zelenjave, se odpira prostor za spremembo prehranskih navad – več vitaminov, več svežine, manj procesirane hrane.

Sadje ostaja kralj slovenske mize

Če potegnemo črto: slovenska prehranska zgodba je še vedno sadna. Statistični urad Republike Slovenije s svojimi podatki potrjuje, da imamo tako na njivah kot v trgovinah bogato izbiro domačih pridelkov.

Čeprav cene rastejo, se jabolka še vedno svetijo v središču slovenske jedilne mize. Ne le kot zdrava izbira, temveč tudi kot simbol stabilnosti in preprostosti, ki ju Slovenci cenimo.

Katera jabolka so najboljša za pite in zavitke? In katerim sortam se je bolje izogniti?

Pečena jabolka – sladica, ki vrača v otroštvo

Objava V intenzivnih sadovnjakih največ jabolk, sadje pa še naprej kraljuje na slovenskih mizah se je pojavila na Vse za moj dan.