V Galeriji Fotografija razstava brazilske umetnice Luzie Simons

Razstava Dih cvetja na večplasten način združuje različne medije, ki se jim umetnica posveča, in v ospredje postavlja njeno vztrajno raziskovanje preobražanja in prepletanja naravnih oblik s formami, ki jih je ustvaril človek. Obsega fotografije, ustvarjene s tehniko skenograma, tapiserijo in akvarele, ki vsak na svoj način odkrivajo lepoto in kompleksnost narave.

Z interpretacijo rastlinskih motivov skozi različne medije umetnica prikazuje, kako se lahko naša percepcija spreminja, simbolni pomeni pa množijo, s čimer ustvarja bogat, mnogoplasten svet, v katerem cvetje s svojo močjo ne predstavlja le vizualne, ampak tudi izrazito čustveno izkušnjo. Cvetoči vrt je tako obenem vir navdiha in prostor srečanja, v katerem se človeška vizija in hotenje izrazita v organskih oblikah, so zapisali v galeriji.

Za umetnico ponazarja cvetje močan kontrast med krhkostjo in močjo, napolnjen s simboličnimi pomeni – predstavlja življenje in minljivost, obenem pa odraža tudi kulturno identiteto in idejo lepote v času globalnih izmenjav.

Fotografija predstavlja jedro umetničinega dela, saj ji obenem služi kot izhodišče in medij, h kateremu se nenehno vrača. Simons razvija prepoznaven avtorski jezik, ki presega konvencionalno dojemanje fotografije. S tehniko skenograma, pri kateri uporablja posebej zanjo izdelan visokoločljivostni skener, rastline prikaže z vsemi njihovimi izjemnimi podrobnostmi, globino in intenzivnostjo, zaradi česar sicer poznani motivi pridobijo že skoraj slikarske kvalitete in tako lebdijo nekje med resničnostjo in iluzijo.

Cvetje je že dolgo osrednji motiv njenega umetniškega ustvarjanja. V galeriji se je že predstavila s svojimi fotografskimi serijami, kot so Jardim, Lustgarten in Stockage.

Luzia Simons se je rodila leta 1950 v Braziliji ter končala študij zgodovine in umetnosti na univerzi Sorbonne v Parizu. Študij je nadaljevala v Stuttgartu, danes pa živi in dela v Berlinu ter redno razstavlja po Evropi in Braziliji. V svoji umetniški praksi se osredotoča na razgibanost in pluralnost različnih pogledov v odnosu do kulturne dediščine.

Njene rože se pojavljajo kot označevalci historičnih, kulturnih in kolonialnih pomenov, ki jih uporablja za razpravo o vprašanjih družbene identitete in globalizacije. Njena dela so vključena v javne in zasebne zbirke po vsem svetu, med drugim v Berlinu, Parizu, Havani in Sao Paulu.