V FJK spet predlagajo združevanja ravnateljstev slovenskih šol

Predlog predvideva, da bi število ravnateljstev šol s slovenskim učnim jezikom za obdobje med letoma zmanjšali s 14 na 11

združevanje treh slovenskih šol na Tržaškem – liceja Slomšek z licejem Prešeren, šole Žiga Zois s šolo Jožef Stefan in večstopenjske šole pri Svetem Jakobu z večstopenjsko šolo Vladimir Bartol. Cilj naj bi bil okrepiti upravno in računovodsko učinkovitost ter preseči težave zaradi pomanjkanja ravnateljev, je v torek poročal Primorski dnevnik na svoji spletni strani.

Predstavniki slovenske manjšine v Italiji s področja šolstva, politike in civilne družbe so se na predlog odzvali s pismom, v katerem se zavzemajo za ohranitev sedanjega števila ravnateljskih mest in vodij uprav, za razpis novih ravnateljskih mest ter za nadaljnji obstoj sedanje mreže slovenskih šol v Italiji.

Opozarjajo, da je krčenje mest ravnateljev in vodij uprav začetek procesa združevanja slovenskih šol. Ob tem spomnijo, da so slovenske šole v Italiji mednarodnopravno zaščitene, da je obstoječa šolska ponudba v slovenskem jeziku nujna in potrebna za manjšino ter da slovenske šole obiskuje zadostno število učencev in dijakov. Navajajo tudi, da kljub pomanjkanju ravnateljev od leta 2018 ni bilo nobenega razpisa za ravnatelje slovenskih šol.

Dopis, pod katerim se je podpisalo 29 predstavnikov manjšine, med njimi kot prva senatorka Tatjana Rojc, so med drugim naslovili na vodjo deželnega šolskega urada Danielo Beltrame, italijanskega ministra za izobraževanje Giuseppeja Valditaro ter slovenska ministra za zunanje zadeve Tanjo Fajon ter Slovence v zamejstvu in po svetu Mateja Arčona.

Tudi stranka slovenska skupnost (SSk) je v sporočilu za javnost poudarila, da krčenju števila ravnateljstev nasprotuje, od članov deželne šolske komisije pa pričakuje, da bodo predlog o racionalizaciji ravnateljstev zavrnili.

Predsednik SSk Damijan Terpin je vodjo deželnega šolskega urada Beltrame pozval, naj predlagani ukrep nemudoma prekliče. Ob tem je zahteval predhodna posvetovanja z ministrstvom, še posebej v luči zaskrbljenosti v slovenski manjšini ter pričakovanih diplomatskih odzivov Slovenije, še piše v sporočilu na spletni strani stranke.

V uradu vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu so v odgovoru na vprašanja danes izpostavili, da podpirajo ohranjanje obsega in kakovosti slovenskega šolstva v Italiji. “Šolski sistem je bistvena podstat za ohranjanje slovenskega jezika, kulture in identitete v Furlaniji – Julijski krajini,” so poudarili.

Dodali so, da se zavedajo, da vsaka država avtonomno ureja svoj izobraževalni sistem. “Vendar pa je vprašanje manjšinskega šolstva zelo občutljivo, zato je ključno, da se odločitve ne sprejemajo ad hoc, temveč da sledijo obdobju temeljite analize in premisleka, predvsem pa dialoga s predstavniki narodnostne skupnosti,” so še zapisali v uradu.

Izrazili so še prepričanje, da se je treba dosledno držati načela “nič o manjšini brez manjšine”. Zato podpirajo vse pobude predstavnikov slovenske narodnostne skupnosti, ki si prizadevajo za ohranjanje in krepitev manjšinskih pravic, so poudarili.

Krčenje treh ravnateljskih mest je bilo predvideno že leta 2023 za obdobje 2024-2027. Takrat se je slovenska manjšina temu uspešno uprla in dosegla ohranitev vseh 14 ravnateljskih mest do konca naslednjega šolskega leta (2026/2027).

C. R.. STA