V Feiglovi knjižnici ... brenči

V goriškem Trgovskem domu že pet let ... brenči. Enkrat mesečno v Feiglovi knjižnici potekajo srečanja iz niza Knjižni čebelnjak. »Običajno se srečujemo ob sobotah med deseto in dvanajsto uro,« pravi Slavica Radinja, ki niz vodi skupaj s Tejo Pahor.

»Vsako leto pred začetkom sezone s Tejo izbereva temo in potem še knjige, katerim bodo posvečena srečanja. Letos je niz posvečen prepovedani oz. cenzurirani književnosti,« pojasnjuje Slavica Radinja, po kateri se med letošnjim letom na vsakem srečanju zbere okrog petnajst udeleženk, sicer nimajo moških obiskovalcev. Udeleženke pripadajo različnim generacijam od dijakinj do upokojenk, vzdušje je vsakič prijetno, sploh srečanja prispevajo k splošni kulturni in osebni obogatitvi.

Zgodba o odraščanju v Iranu

Naslednje srečanje iz niza Knjižni čebelnjak, ki se je začel septembra in se bo zaključil junija, bo posvečeno grafičnemu romanu Perzepolis iranske avtorice Marjane Satrapi. Na sporedu bo v soboto, 18. aprila, ob 10. uri. Perzepolis je poučna, zabavna in srce parajoča črno-bela zgodba o odraščanju avtorice Marjane Satrapi v Iranu, ki je spremenila zgodovino stripa in je še toliko bolj aktualna v času, ko se v Iranu vse bolj zaostrujejo vojne razmere in rožljanju orožja ni videti konca.

Marjane Satrapi se spominja odraščanja v moderni iranski družini tik pred kulturno revolucijo. Skozi njene oči spoznavamo krizo odraščanja, identitete, iranske revolucije, ideologije, kršenje človekovih pravic. Spremljamo živahno deklico, malo upornico in revolucionarko, ki ima za svojo najljubšo knjigo Dialektični materializem in se pred spanjem pogovarja s svojim nevidnim prijateljem Bogom. Skozi njene oči doživimo padec režima, ustanovitev nove islamske republike ter uničujoče posledice vojne z Irakom. Marji (Marjane) postaja vse bolj kritična ter uporniška, kar pa je lahko zelo nevarno. Tako se starši odločijo, da jo štirinajstletno pošljejo živet k družinski prijateljici na Dunaj.

Grafični roman Perzepolis prikaže slikovit kontrast med javnim ter zasebnim v vsakdanjem življenju v Iranu. Je zgodba o odraščanju. Je opomnik, kakšno ceno plača človek zaradi vojne in političnega zatiranja. Hkrati pa pokaže, kako lahko tako z nasmehom kot solzami nadaljujemo življenje absurdnosti dogodkov navkljub.