V dveh letih narasle tako čakalne dobe kot število nedopustno čakajočih v zdravstvu

V zadnjih dveh letih je naraslo tako število vseh čakajočih na zdravstvene storitve kot število tistih, ki nanje čakajo nedopustno dolgo. Število slednjih se je povečalo celo za polovico, kažejo uradni podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), ki smo jih pridobili. Podaljšala se je tudi povprečna čakalna doba za vse tri vrste zdravstvenih postopkov.

Po podatkih NIJZ je marca 2023 na zdravstveno storitev čakalo 296.070 pacientov, sredi marca letošnje leto, torej dve leti pozneje, pa 322.653. Od tega jih je marca 2023 nad dopustno mejo na storitev čakalo 52.020, sredi marca letos pa že 75.799, torej kar 50 odstotkov več. In to kljub temu, da je, kot smo že poročali, vlada lani poleti z administrativnim ukrepom izbrisala 68.333 čakajočih na zdravstveno storitev.

Podatki o čakajočih na zdravstveno storitev in tistih, ki nanjo čakajo nedopustno dolgo. Vir: NIJZ

Hkrati se je v zadnjih dveh letih konkretno povečalo povprečno število dni, ko je treba čakati na posamezne vrste zdravstvenih postopkov, torej diagnostični postopek, prvi kurativni pregled in terapevtski postopek.

Za diagnostični postopek z napotnico s stopnjo “zelo hitro” se je čakalna doba v dveh letih s 43 dni podaljšala na 51 dni, za prvi kurativni pregled z 48 na 63 dni, za terapevtski postopek z 42 na kar 73 dni.

Z napotnico s stopnjo “hitro” je bilo treba marca 2023 na diagnostični postopek čakati 91 dni, dve leti pozneje 98 dni, na prvi kurativni pregled marca 2023 130 dni, dve leti pozneje 147 dni. Podobno je pri terapevtskih postopkih. Pred dvema letoma je bilo treba nanje v povprečju čakati 136 dni, zdaj že 194.

Z napotnico s stopnjo “redno” je bilo treba marca 2023 na diagnostični postopek v povprečju čakati 122 dni, danes 129 dni. Na prvi kurativni pregled je bilo treba dve leti nazaj čakati 178 dni, zdaj 197. Na terapevtski postopek je bilo treba marca 2023 čakati 236 dni, danes 315.

Podatki o čakanju na posamezni zdravstveni postopek glede na stopnjo nujnosti. Vir: NIJZ

Uradni podatki torej kažejo, da se je čakalna dobe tako za diagnostiko, kurativo kot terapijo, kar zajema vse zdravstvene storitve, podaljšala za vse stopnje nujnosti. Kot rečeno se je povečalo tudi tako število čakajočih na zdravstveno storitev kot tistih, ki nanjo čakajo nedopustno dolgo.

Zato tako premier Robert Golob kot zdravstvena ministrica Valentina Prevolnik Rupel načrtno zavajata, ko trdita, da število čakajočih na zdravstvene storitve upada.

A. V.