V državnem svetu o prednostih hidroenergije v energetski mešanici

V državnem svetu so danes pripravili posvet na temo hidroenergije. Sodelujoči v uvodnem delu so predstavili prednosti tega obnovljivega vira energije za razogljičenje, stabilnost elektroenergetksega sistema in večjo energetsko neodvisnost. Eno od sporočil je bilo, da brez hidroenergije učinkovitega zelenega prehoda ne bo.

Izhodišče za posvet z naslovom Hidroenergija za Slovenijo: V sozvočju z ljudmi in okoljem je bilo, da je hidroenergija tako pri nas kot v svetu eden bistvenih obnovljivih virov energije, ki prispeva k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov in odvisnosti od fosilnih goriv.

Hidroelektrarne so ob tem po prepričanju organizatorjev zanesljiv in trajnosten vir energije, ki lahko obenem hitro prilagajajo proizvodnjo glede na potrebe omrežja, kar je pomembno za stabilnost elektroenergetskega sistema. S tem predstavljajo pomemben gradnik energetske strategije države, še posebej ob pričakovani stalni rasti porabe energije zaradi družbenega razvoja.

Obenem je bilo izhodišče, da je Slovenija bogata z vodnimi viri, saj se letno po ozemlju Slovenije pretoči okoli 34 milijard kubičnih metrov vode. Kljub temu pa druge primerljivo bogate evropske države po navedbah organizatorjev bolje gospodarijo z vodnimi viri in hidroenergiji namenjajo bistveno pomembnejšo vlogo pri zagotavljanju energetske neodvisnosti. V tej skupini so omenili npr. Norveško, Švico, Avstrijo, Hrvaško in Švedsko.

Minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer je v svojem nagovoru pritrdil, da slovensko vodno bogastvo ponuja izjemne možnosti za izkoriščanje hidroenergije kot enega najbolj čistih virov. To vidi kot še posebej pomembno v luči zelenega prehoda. Obenem ima Slovenija dolgo tradicijo izkoriščanja vode kot energetskega vira.

Kumer je sicer prepričan, da Slovenija trenutno ta hidrografski potencial izkorišča na način, ki je primeren za njeno velikost in potrebe, to pa prinaša večjo stabilnost sistema in energetsko samozadostnost. Prepričan je tudi, da je negativne vplive hidroelektrarn mogoče z ustreznimi ukrepi omiliti. Njegova ocena je zato, da lahko hidroelektrarne prinesejo več prednosti kot slabosti.

Na ministrstvu si želijo čimprejšnjega začetka gradnje hidroelektrarne Mokrice, do katerega še ni prišlo zaradi nasprotovanja naravovarstvenikov, pozdravljajo pa tudi konkretne korake v smeri začetka gradnje črpalne hidroelektrarne Kozjak.

Do 2030 sicer zaradi nasprotovanja nekaterih deležnikov strateški dokumenti ne predvidevajo novih hidroelektrarn na srednji Savi, si pa na ministrstvu prizadevajo nadaljevati postopke za gradnjo malih hidroelektrarn do 10 megavatov moči. Se pa morajo ob tem postopki umeščanja hidroelektrarn na srednji Savi v prostor nadaljevati, je prepričan Kumer.

Nacionalni energetski in podnebni načrt (NEPN) predvideva tudi pripravo posebnega akcijskega načrta gradnje novih velikih hidroelektrarn v državi. Ta naj bi bil pripravljen do 2026.

NEPN bo tako po Kumrovih besedah prvi strateški dokument, ki bo prepoznal posebno vlogo hidroelektrarn v luči povečevanja deleža obnovljivih virov, zmanjšanja uvozne odvisnosti, krepitve energetske oskrbe in prilagajanja elektroenergetskega sistema, da bomo lahko povečevali tudi samooskrbo iz ostalih alternativnih virov. “Tudi brez hidroelektrarn ne bo šlo,” je bil jasen minister.

Rafko Mihalič z ljubljanske fakultete za elektrotehniko je izpostavil potrebo po energiji, če želimo kot civilizacija ohraniti vsaj trenutno stopnjo razvoja. Ni države, kjer bi ljudje uživali visok socialni standard, raba energije na prebivalca pa bi bila majhna, je izpostavil. Osnovni problem družbe ob tem po njegovih besedah ni, kako dobiti energijo, ampak kako dobiti veliko poceni energije.

V tej luči hidroelektrarne vidi med najbolj primernimi. Izpostavil je, da so tudi v luči zelenega prehoda najbolj primeren vir za zagotavljanje prilagodljivosti v elektroenergetskem sistemu in s tem za lažjo integracijo sončne in vetrne energije.

Poslovni svetovalec Anton Žunič je medtem poudaril, da spadajo hidroelektrarne tudi med najbolj donosne energetske naložbe. Spadale naj bi ob tem med najboljše energetske vire z vidika stroškov investicije glede na celotno življenjsko dobo. Prav tako zanje ni potrebnih veliko javnih podpor in spodbud.

Pomemben je tudi prispevek gradnje hidroelektrarn k letni rasti BDP. Dokončanje verige hidroelektrarn na spodnji Savi in gradnja hidroelektrarn na srednji Savi bi, če bi se izvajali, letos po Žuničevih ocenah k rasti BDP prispevali 0,3 odstotne točke. Prednost Slovenije je predvsem, da ima lastno proizvodnjo in obilo akumuliranega znanja na tem področju, je dejal.

Emanuele Quaranta iz Skupnega raziskovalnega središče Evropske komisije je tako spomnil, da je Slovenija med petimi največjimi izvozniki in uvozniki tehnologije za hidroelektrarne v EU. Kljub temu pa igra razmeroma majhno vlogo pri raziskavah in razvoju ter inovacijah, kjer je torej še veliko prostora za rast.

Potencial v Sloveniji sicer Quaranta vidi v gradnji malih hidroelektrarn in predvsem v dodatni gradnji t. i. črpalnih hidroelektrarn z odprto zanko, kjer sta povezana rezervoar in reka, kot je to primer tovrstne elektrarne Avče na Soči. Več pozornosti bi morali nameniti tudi večnamenski rabi pregrad in vodnih akumulacij, saj so v Sloveniji te pretežno uporabljane le za proizvodnjo energije.