V Dreki bodo naslednjega župana ali županjo ustvarili z umetno inteligenco

Dreka Občina Dreka v Beneški Sloveniji bo postala prva v Italiji, v kateri bodo sprožili poskusni in zelo ambiciozen pilotni projekt. Občino bo namreč od prihodnjih volitev dalje vodil župan. oz županja, ustvarjen z umetno inteligenco. Ne gre sicer za prvi tovrstni poskus v Evropski uniji, saj je Albanija konec lanskega leta že imenovala prvo ministrico na svetu, ustvarjeno z umetno inteligenco, ki nadzoruje javna naročila. Dobri odnosi med Rimom in Tirano, kot potrjuje gradnja centrov za migrante v Albaniji, ki jo je naročila vlada Giorgie Meloni, je zdaj spodbudila tudi ta projekt.

Zadnjo besedo bo imel človek

Zakaj pa v Dreki? »Odločili smo se za to občino, ker je za tovrstne po eni strani ambiciozne, po drugi pa delikatne projekte, boljše začeti tako, da lahko potencialno prizadenejo čim manjše število ljudi,« so pojasnili na notranjem ministrstvu in pri tem poudarili, da italijansko ime Dreke, Drenchia, na pladnju ponuja enkratno priložnost za marketinško promocijo projekta, ki so ga imenovali Drench_IA, saj je IA v Italiji okrajšava za Intelligenza Artificiale oz. Umetna inteligenca (UI) . Dodali so, da je Dreka med najmanjšimi občinami v Italiji, saj šteje po zadnjem popisu zavoda Istat 89 prebivalcev.

Zakaj pa niso izbrali najmanjše občine, in sicer Morterone pri Leccu, ki ima 33 prebivalcev? »Zadnji referendum o reformi pravosodja je pokazal, da so volivci v Dreki približno enakomerno razporejeni po politični pripadnosti, saj jih je 20 oz. 52,63 % prekrižalo ‘da’, 18 oz. 47,37 % pa ‘ne’. Podobno je bilo tudi na zadnjih volitvah leta 2021, ko je zdajšnji župan zmagal s 51,39 % odstotka glasov, poraženec pa jih je zbral 48,61 %,« so navedli in pri tem izpostavili, da bi na tak način župan, ustvarjen z umetno inteligenco, čim manj oškodoval eno ali drugo stranko oz. županskega kandidata. Fizične osebe pa v tem procesu vsekakor niso odpisane. »Kandidata, ki bosta prejela najvišje število glasov, bosta v novem petletnem mandatu izmenično odobravala in potrjevala oz. zavračala predloge in ukrepe UI. Na tem mestu bi se predvidoma izmenjavala vsaka dva meseca. Zadnjo besedo nad umetno inteligenco mora vedno vsekakor imeti človek,« je pojasnil Antonio De Pigris iz rimskega urada za razvoj umetne inteligence v javni upravi.

De Pigris je dodal, da je lahko tak poskus zanimiv tudi zaradi tega, ker bo UI v vsakem primeru zagotavljala dvojezičnega, italijansko-slovenskega župana, saj vemo, da je danes UI zelo dober prevajalnik. »To je zelo pomembno za občino, kjer se izvaja zaščitni zakon,« je pojasnil. Dodal je tudi, da če bo poskus uspešen, ga bodo lahko aplicirali tudi na druge majhne občine v Italiji, kjer se s težavo najdejo osebe, ki so pripravljene na politično udejstvovanje, k čemur prispeva tudi dejstvo, da je županski honorar skromen. »Taka rešitev pa bi lahko rešila tudi probleme, ki jih danes imajo kulturna in športna društva, saj se težko najdejo osebe, ki so pripravljene sprejeti mesto predsednika, ki prinaša veliko dela in odgovornosti, plačila za to pa dejansko ni,« je sklenil De Pigris.