V Cukrarni skupinska razstava domačih umetnikov v tehniki kolaža in montaže

V Cukrarni nocoj odpirajo razstavo Plastenja: Kolaž in asemblaž v sodobni slovenski umetnosti, na kateri se predstavlja okoli 30 umetnikov. Kot je za STA povedala kustosinja Mateja Podlesnik, so želeli razstaviti slikarske, pa tudi kiparske prakse v mediju kolaža in montaže umetnikov različnih generacij s posebnim poudarkom na mladih ustvarjalcih.

Kot je na novinarski konferenci poudarila Podlesnik, ki je razstavo pripravila skupaj s kustosinjo Alenko Trebušak, je kljub velikim razstavnim prostorom v Cukrarni začelo zmanjkovati prostora za vse umetnike, zato sta morali nekje narediti mejo. To sta začrtali pri Emeriku Bernardu, po mnenju kustosinje enem največjih slovenskih umetnikov, ki je obenem tudi strokovno utemeljil tehnike kolaža, asemblaža in prostorskih instalacij ter razmerja med njimi.

Razstava nima vsebinskega koncepta, saj so želeli slediti le kolažni tehniki v vseh dimenzijah, je pa oblikovalsko zasnovama v treh plasteh – bele stene v ozadju z barvnimi elementi in konstrukcijami v prostoru, je pojasnila kustosinja.

Na razstavi razstavljajo Igor Andjelić z deloma, v katerih se je, kot je povedal, navdihoval pri arhitekturi, Maja Babič Košir in Nevena Aleksovski z veliko večplastno roza-črno instalacijo, v kateri sta združili svoje kiparsko in slikarsko znanje ter prijateljstvo ter Mirsad Begić z veliko večplastno sliko, ki tematizira pot v večnost.

Poleg Emerika Bernarda, Viktorja Bernika in Vanje Bučan se na razstavi predstavlja tudi Tugo Šušnik, ki je povedal, da dela zaradi težav z ramo ustvarja z vsem telesom na način, da kroži okrog njih, Ivo Prančič, ki v delu s podobami narobe obrnjenih križev upodablja padle angele, ter Žarko Vrezec z instalacijo knjižnih polic z imitacijo knjig.

Umetnik Terrah predstavlja umetniško delo, ki ga je imel shranjenega na Metelkovi, leta 1993 pa ga je predstavil v Škucu, Alenka Pirman na enem od diptihov Otoka prikaže 2864 slovenskih cerkva, Mladen Stropnik pa predstavi dvodelno instalacijo, pri kateri je, kot je povedal, zasledoval svoja merila: spontanost, enostavnost in praznost.

Na razstavi se predstavljajo tudi Mito Gegič, Marjan Gumilar, Stane Jagodič, Žiga Kariž, Dušan Kirbiš, Janja Kosi, Marko A. Kovačič, Polonca Lovšin, Mina Fina, Alen Ožbolt, Adrijan Praznik, Mojca Senegačnik, kolektiv Small but dangers, Maruša Štibelj, Andrej Štular, Marko Tušek ter kolektiv V.S.S.D.

Dela za razstavo – vsak umetnik s predstavlja z enim do treh – so pridobili od samih umetnikov kot tudi iz MG+MSUM, Galerije Antikvitete Novak, Galerije in dražbene hiši SLOART, podjetja RIKO ter zasebnih lastnikov.

Obenem danes v kletnih prostorih Cukrarne odpirajo tudi razstavo Nike Autor. Izbor šestih video esejev in filmov je drugi v ciklu gibljivih slik, predvajali pa ga bodo v treh časovnih intervalih. Prvi časovni termin, ki ga odpirajo nocoj, je namenjen prikazu treh del: filmu Tukaj imam sliko (2022), ki je bil posnet v neuradnih begunskih taboriščih, nastalih v gozdovih ob meji z Evropsko unijo, filmu Rdeči gozdovi (2022) in delu delo Below the Hearts get Bigger, Above Nothing Changes (2021).