V Budimpešti več tisoč ljudi na protestu zaradi prepovedi parade ponosa

Na ulicah Budimpešte je v torek zvečer več tisoč ljudi protestiralo proti nedavno sprejetemu zakonu o prepovedi parade ponosa, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Kritiki opozarjajo, da pri sprejemu zakona gre za omejevanje temeljnih pravic in nadaljnje krčenje pravic LGBTIQ skupnosti v tej članici EU.

Protestniki so vihteli madžarske in mavrične zastave ter med drugim nosili napise “Dovolj je laži” in “Dol z Orbanom! Hočemo demokracijo”. Po poročanju AFP se je v središču madžarske prestolnice zbralo več kot 10.000 ljudi.

Eden od organizatorjev protesta, nepovezani poslanec Akos Hadhazy je dejal, da protestov ne bo konec, dokler zakon ne bo razveljavljen. Zakon je označil za tehnofašističnega in dejal, da je bil sprejet po vzoru podobnih zakonov na Kitajskem in v Rusiji.

Protestni shod je za petek napovedan tudi pred madžarskim veleposlaništvom v Ljubljani. Organizira ga več nevladnih organizacij v Sloveniji, z njim pa naj bi izrazili solidarnost z LGBTIQ+ skupnostjo na Madžarskem ter opozorili na nujnost zaščite temeljnih pravic do svobode govora ter javnega zbiranja, so danes sporočili iz društva Legebitra.

Madžarski parlament je zakon, ki prepoveduje vsakoletno parado ponosa v Budimpešti in dovoljuje policiji, da za identifikacijo udeležencev uporabi programsko opremo za prepoznavanje obrazov, sprejel sredi marca. Zakon predvideva tudi globe za organizatorje in udeležence parade v višini do 500 evrov.

Kritiki opozarjajo, da gre za omejevanje temeljnih pravic in nadaljnje krčenje pravic LGBTIQ skupnosti v tej članici EU.

Organizatorji parade ponosa napovedujejo, da bodo kljub prepovedi v Budimpešti 28. junija izvedli pohod, ki bo tokrat že 30. po vrsti.

Udeležbo na paradi ponosa je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa napovedalo tudi več evropskih poslancev, med njimi sopredsedujoči skupini za pravice neheteroseksualcev Marc Angel in sopredsedujoča politični skupini Zelenih Terry Reintke.

Nedavna sprememba zakonodaje na Madžarskem in njen vpliv na temeljne pravice bosta danes tudi tema ene od popoldanskih razprav Evropskega parlamenta na plenarnem zasedanju v Strasbourgu.