V Budimpešti imajo pomisleke o tržaški luki

Medtem ko dela na morskem dnu na pobudo tržaške pristaniške uprave in z italijanskimi državnimi sredstvi že nekaj časa potekajo, se na kopnem nič ne premika. Madžarska državna družba Adria Port, ki bi morala na območju nekdanje naftne rafinerije Aquila med Žavljami in Orehom zgraditi nov pristaniški terminal, »madžarsko okno v svet«, se še ne gane. Potem ko je pobudnica projekta, vlada nekdanjega premierja Viktorja Orbana z zagonom projekta odlašala, naj bi imela njena naslednica, vlada Petra Magyarja, glede tržaških naložb določene pomisleke. Tako poročajo madžarski mediji. Ali bo celo stopila korak nazaj, še ni dano vedeti.

Na tržaški pristaniški upravi zadeve trenutno nočejo komentirati. Nova vlada, ki je v Budimpešti v sedlu od maja letos, od Orbanovega volilnega poraza, se o tržaškem projektu še ni jasno izrekla, pristojnost zanj pa je od ministrstva za zunanje zadeve in mednarodno trgovino nazadnje prevzelo ministrstvo za transport in naložbe, ki ga vodi David Vitezy. Slednje ministrstvo je za madžarski novičarski portal Telex izjavilo, da je uvedlo "podrobno proučevanje finančne, tehnične in tržne vzdržnosti investicije", poročanje povzema tržaški portal Adriaports. Na ministrstvu so pojasnili, da bodo kakršnokoli odločitev sprejeli šele po koncu tega postopka, ki bi lahko trajal nekaj tednov. Projekta, skratka, (še) niso črtali ali spremenili, je pa pod drobnogledom, tako kot mnoge druge naložbe, odločitve in politike prejšnje vlade.

Tržaška pristaniška uprava že dalj časa izvaja dela na morju, za katera je sredstva zagotovil Rim. Kot navaja italijanski portal Shippingitaly, gre v prvi fazi za ureditev 245 metrov pomolov, 8000 kvadratnih metrov operativnih površin in izkopavanje morskega dna ob vhodu v kanal pri globini 11,7 metra. Za ta dela je bilo iz nacionalnega komplementarnega načrta dodeljenih 45 milijonov evrov. Pristaniška uprava je poleg tega začela načrtovati drugo fazo, ki predvideva ureditev nadaljnjih 356 metrov pomolov in 16.000 kvadratnih metrov površin za 83 milijonov evrov naložb.Do tod vse po načrtih, medtem pa se na kopnem nič ne premika. Na 32 hektarjih nekdanje rafinerije, kjer naj bi po sanaciji območja nastale ploščadi in druga logistična infrastruktura, madžarska družba Adria Port še ni stopila v izvršno fazo. Februarja letos, pred Orbanovim volilnim porazom, sta obe vladi (ki sta si bili ideološko blizu) potrdili strateški pomen tržaškega projekta, družba Adria Port pa je nameravala povezati terminal z madžarskim železniškim omrežjem ter z logističnimi centri, navaja Shippingitaly.it.Od odločitev vlade Petra Magyarja bo zdaj odvisno, če in v kolikšni meri bo projekt zaživel ter kdaj.

Več v današnjem (torkovem) Primorskem dnevniku