V Ankaranu razpravljajo o vretenčarjih

Ta teden v Ankaranu poteka Evropska konferenca različnih načinov upravljanja vretenčarjev. Na njej predstavljajo najnovejša znanstvena dognanja o ekologiji vretenčarjev, njihovi vlogi v ekosistemu, vrednosti različnih vrst, lovu, vedenju, medvrstnih in znotraj vrstnih interakcijah, sobivanju ljudi in živali, konfliktih ter upravljanju populacij. Srečanje se osredotoča na teme, ki pokrivajo širok spekter disciplin in taksonov, vključno z ribami, dvoživkami, plazilci, pticami, malimi sesalci, lagomorfi, parkljarji, malimi ter velikimi zvermi.

V Sloveniji smo pred dobrim letom sprejeli novo strategijo internacionalizacije visokega šolstva in raziskovanja, katerega cilj je raziskovalce spodbuditi, da se povezujejo na mednarodni ravni. »Vesela sem, da so se raziskovalci iz naše univerze povezali z Univerzo v Ljubljani, Fakulteto za ekologijo iz Velenja, Zvezo lovcev in drugimi. Poudarek na občanski znanosti kaže, da nam je mar za okolje in družbeni razvoj,« je povedala Klavdija Kutnar, rektorica Univerze na Primorskem.

Znanost igra vse pomembnejšo vlogo pri oblikovanju politik za trajnostno upravljanje prostoživečih živali, kar postaja še posebej ključno v kontekstu nedavno sprejete evropske Uredbe o obnovi narave. Ta zakonodajni okvir predstavlja enega od osrednjih stebrov t. i. zelenega prehoda ter strateškega cilja Evropske unije – ohranitve biotske raznovrstnosti do leta 2030. Sodelovanje med raziskovalci, upravljavci naravnih virov ter deležniki, ki aktivno soustvarjajo okoljske politike, je bistvenega pomena za uspešno uresničevanje teh ciljev.

Ana Zupan