V 6. razred z novimi sošolci – dobra priložnost ali dodaten stres za otroke?

Prehod iz 5. v 6. razred za osnovnošolce že sam po sebi prinaša precej sprememb – predmetni pouk, več učiteljev, drugačen način dela in več samostojnosti. Na eni izmed lokalnih osnovnih šol pa je učence ob začetku letošnjega šolskega leta pričakala še ena sprememba. Obstoječe razredne skupnosti so ob prehodu v 6. razred preoblikovali, učence pa na novo razporedili med oddelke.

Na novost nas je opozoril eden izmed staršev, ki nam je posredoval obvestilo ravnateljice, namenjeno staršem učencev 6. razredov.

Kot je staršem pojasnila ravnateljica, so se za novo razporeditev odločili po skrbnem in tehtnem premisleku, predvsem iz strokovnih razlogov. Cilj naj bi bil oblikovati čim bolj uravnotežene in heterogene oddelke, ki bodo učencem zagotavljali dobre pogoje za učenje, sodelovanje, medsebojne odnose ter osebni in socialni razvoj.

Na šoli med razlogi za takšno odločitev izpostavljajo tudi dejstvo, da se lahko v skupinah, ki več let ostajajo nespremenjene, utrdijo določene vloge, pričakovanja in zaprte skupine. Preoblikovanje oddelkov naj bi tako otrokom ponudilo nekakšen nov začetek, možnost sklepanja novih prijateljstev ter priložnost za razvoj prilagodljivosti, sodelovanja in samozavesti.

Ob tem se seveda porajajo tudi vprašanja. Kako takšna sprememba vpliva na otroka, ki je pet let odraščal z isto skupino sošolcev? Je prehod v 6. razred primeren trenutek za preoblikovanje razredov? Kakšne so lahko prednosti in kje se lahko pojavijo težave?

Ker gre za odločitev, ki lahko med otroki in starši vzbudi zelo različne odzive, smo za strokovni pogled prosili dr. Lidijo Bašič Jančar. Zanimalo nas je predvsem, kako lahko preoblikovanje že ustaljenih razrednih skupnosti vpliva na otroke, njihove odnose, občutek varnosti in vključevanje v novo skupino.

Prerazporeditev učencev – pomembno je slišati šolo, starše in otroke

Foto: Canva

Dr. Lidija Bašič Jančar pojasnjuje, da prerazporejanje učencev v nove oddelke samo po sebi ni niti dobra niti slaba rešitev. Veliko je odvisno od razlogov za takšno odločitev, načina, kako je bila sprejeta, predvsem pa od tega, kako bo izvedena in kakšno podporo bodo ob spremembi dobili otroci.

»Šole se pri oblikovanju novih oddelkov pogosto srečujejo z zahtevno nalogo. V posameznem razredu se lahko skozi leta vzpostavi dinamika, ki jo je težko spreminjati: utrdijo se določene vloge, konflikti, zaprte skupine ali načini vedenja, zaradi katerih je razred težje vodljiv. Učitelji morajo ob tem skrbeti za pogoje, v katerih se bodo lahko učili, sodelovali in počutili varno vsi učenci. Prerazporeditev je zato lahko ena od strokovno utemeljenih možnosti za vzpostavitev drugačne, bolj uravnotežene razredne dinamike.

Pomembno je slišati tudi učitelje, ki lahko doživljajo, da zahtevnost njihovega vsakodnevnega dela, strokovne presoje in odgovornost za celotno skupino niso dovolj razumljene. Pogosto morajo iskati rešitve v razmerah, v katerih ni mogoče v celoti ugoditi potrebam in pričakovanjem vseh. Takšna odločitev praviloma temelji na daljšem spremljanju odnosov, vedenja in učnega dela v posameznih razredih ter na strokovni presoji učiteljev in drugih strokovnih delavcev šole.

Enako pomembno pa je slišati otroke in njihove starše. Za otroka razred ni le organizacijska enota, temveč pomemben socialni prostor, v katerem je več let vzpostavljal odnose, pripadnost, zaupanje in občutek varnosti. Nekateri otroci se na prijatelje zelo močno navežejo, zato lahko ločitev od njih doživijo kot resnično izgubo. Tega občutka ne moremo zmanjšati zgolj z zagotovilom, da bodo našli nove prijatelje ali da se bodo s starimi še vedno srečevali med odmori. Biti z nekom vsak dan v istem razredu namreč ni enako kot občasno srečevanje na hodniku ali zunaj šole.

Prav tako ni mogoče vnaprej trditi, da bo prerazporeditev za vsakega otroka pomenila priložnost za rast. Za nekatere bo res predstavljala svež začetek, možnost novih odnosov in izhod iz vloge, ki se je v razredu morda že utrdila. Za druge pa lahko pomeni izgubo pomembne opore in povečano negotovost, še posebej če se sprememba zgodi ob prehodu na predmetno stopnjo, ki je že sama po sebi zahtevna. Otroci se skozi spremembe sicer učijo prilagodljivosti, vendar jih lažje sprejmejo, kadar imajo občutek, da odrasli njihovo doživljanje razumejo in jemljejo resno. Njihove stiske zato ne bi smeli prehitro razlagati kot nepripravljenost na spremembe ali jih preoblikovati v sporočilo, da je sprememba zanje nujno dobra.

Ob takšnih odločitvah se lahko občutek krivice pojavi na obeh straneh. Starši se lahko sprašujejo, zakaj mora njihov otrok izgubiti vsakodnevni stik z bližnjimi prijatelji zaradi razredne dinamike, h kateri sam morda ni prispeval. Učitelji pa lahko občutijo, da morajo nositi odgovornost za razmere v razredu, ne da bi bile njihove izkušnje, prizadevanja in strokovni razlogi dovolj poznani ali upoštevani. Zato ni koristno iskati strani, ki ima edina prav.

Ključno se mi zdi, da šola staršem čim bolj jasno pojasni strokovne razloge in merila za prerazporeditev ter omogoči prostor za vprašanja in dialog. Čeprav je oblikovanje oddelkov v pristojnosti šole, je zelo pomembno, da imajo starši in otroci občutek, da so bili slišani. Pri razporejanju bi bilo smiselno, kolikor je le mogoče, upoštevati pomembne prijateljske vezi, posebne potrebe in ranljivosti posameznih otrok. Prerazporejanje tudi ne bi smelo biti zgolj administrativna rešitev ali način razpršitve težav, temveč premišljen proces, ki mu sledijo povezovanje novih skupin, spremljanje počutja otrok in ustrezna pomoč tistim, ki spremembo težje sprejmejo.

Najbolj konstruktivna pot se zato ne skriva v vprašanju, ali je prerazporejanje učencev na splošno pravilno ali napačno, temveč v tem, kako premišljeno in občutljivo je izvedeno. Dobra rešitev je lahko le tista, ki upošteva potrebe celotne razredne skupnosti, obenem pa ne spregleda doživljanja posameznega otroka in pomena odnosov, ki jih je že ustvaril.«

The post V 6. razred z novimi sošolci – dobra priložnost ali dodaten stres za otroke? appeared first on domžalec.si.