V 30 letih več kot 600 maturantov z vsemi možnimi točkami

Letos bo minilo 30 let od ponovne uvedbe mature v Sloveniji. V tem času jo je opravljalo več kot 255.000 kandidatov. Na seznam zlatih maturantov se jih je vpisalo 8778, pri čemer jih je 661 zbralo vse možne točke, kažejo danes objavljeni podatki Statističnega urada RS.

Potem ko se je srednješolsko izobraževanje več desetletij zaključevalo z zaključnimi izpiti, je Slovenija v letu 1995 ponovno uvedla maturo kot obvezni pogoj za uspešen zaključek gimnazijskega izobraževanja in vpis na študij. V letu 2002 se ji je pridružila še poklicna matura kot zaključek srednjega strokovnega izobraževanja.

V prvem letu sodobne mature, torej leta 1995, jo je opravljalo 7891 kandidatov. Uspešnih jih je bilo 91 odstotkov, med njimi jih je 128 doseglo najmanj 30 od skupno 34 točk ter s tem pridobilo naziv zlatih maturantov.

Matura predstavlja zaključek gimnazijskega izobraževanja. V letu njene ponovne uvedbe je bilo v Sloveniji nekaj več kot 24.000 dijakov srednjega splošnega izobraževanja, kar je bilo nekaj manj kot četrtina vseh srednješolcev.

Zanimanje za gimnazijo je v naslednjih desetih letih naraščalo in v letih 2007-2009 je bilo 41 odstotkov dijakov gimnazijcev.

V zadnjih 15 letih se je ta delež zmanjšal. V šolskem letu 2023/24 je bilo v srednje splošno izobraževanje vpisanih 28.557 dijakov, ki so predstavljali 35 odstotkov srednješolcev.

Med gimnazijci je ves čas več deklet kot fantov. V devetdesetih letih prejšnjega stoletja se je njihov delež gibal okrog 61 odstotkov in kljub vmesnemu padcu za sedem odstotnih točk toliko znaša tudi zadnja leta. V šolskem letu 2023/24 je gimnazije obiskovalo 17.600 deklet in 11.000 fantov.

Večina maturantov se po zaključku srednje šole odloči nadaljevati izobraževanje na terciarni ravni, študija pa ne končajo vsi. Na uspešnost pri dokončanju študija vpliva tudi vrsta srednješolske izobrazbe.

Visokošolsko strokovno izobraževanje je po podatkih za leto 2020 uspešno zaključilo 39 odstotkov vseh študentov, ki so imeli srednjo strokovno izobrazbo, medtem ko je bil med njihovimi vrstniki s predhodno pridobljeno srednjo splošno izobrazbo ta delež za 17 odstotnih točk večji (56 odstotkov).

Tudi pri visokošolskem univerzitetnem izobraževanju je bila razlika podobna, znašala je 16 odstotnih točk. Študij je uspešno zaključilo 53 odstotkov študentov s srednjo strokovno izobrazbo in 69 odstotkov tistih s predhodno pridobljeno srednjo splošno izobrazbo, še izpostavljajo na Statističnem uradu.