Utrujeni od premikanja ure? Preberite, zakaj to počnemo – in kdaj (če sploh) bomo nehali

2 days ago 9

ARTICLE AD

LJUBLJANA – Ob 2. uri zjutraj smo znova prestavili kazalce za eno uro naprej in prešli na poletni čas. Kljub številnim pozivom k odpravi tega ukrepa – tako s strani strokovnjakov kot državljanov – uradna odločitev še vedno ni sprejeta. Zakaj premik ure ostaja z nami in kaj lahko pričakujemo v prihodnje?

Premik ure: ritual brez jasne prihodnosti

Spet smo ga doživeli. Tisti trenutek v marcu, ko se zdi, da nas je nekdo oropal ene ure spanja. Ob dveh ponoči je postala tri. In ne, nismo edini. Še vedno smo del večinske Evrope, ki vztraja pri premikanju ure. A – roko na srce – čas bi bil, da si priznamo: postaja absurd.

Zamisel o premiku ure ni nova. Prvi so ga resneje uvedli v Nemčiji in Avstriji med prvo svetovno vojno. Slovenija pa se mu je pridružila leta 1983. In od takrat vztrajamo. Leta 2006 smo dokončno določili, da vsako zadnjo nedeljo marca uro premaknemo naprej, vsako zadnjo oktobrsko nedeljo pa nazaj.

Ampak – zakaj pravzaprav to še počnemo?

Zamisel: prihranek energije. Realnost? Zelo relativna

Začetna ideja je bila precej enostavna. Z boljšim izkoriščanjem naravne svetlobe naj bi zmanjšali porabo energije. Torej, manj luči, manj stroškov. A danes, ko uporabljamo energetsko učinkovite žarnice, pametne naprave in avtomatske termostate? Te koristi so, milo rečeno, bledi odmev preteklosti.

„Ukrepi, ki so nekoč imeli smisel, danes pogosto ne dosegajo več svojega namena,“ je za Deutsche Welle povedal nemški ekonomist Peter Bofinger.

Študija Evropskega parlamenta iz leta 2020 potrjuje: učinki na energetsko porabo so zanemarljivi. V nekaterih regijah so celo negativni – zaradi dodatne uporabe klimatskih naprav.

Biološka ura: telo ni ‘časomer’

In tu je še drugi del zgodbe. Ljudje. Naše telo. Notranja ura, ki ne mara hitrih sprememb.

Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) premik ure povzroča:

motnje spanja,
povečan stres,
več srčnih napadov,
višje tveganje za prometne nesreče.

Dr. Till Roenneberg, nemški strokovnjak za cirkadiane ritme, je za BBC pojasnil: „Biološka ura ni koledar, ki bi ga lahko ročno nastavili. Premik ure pomeni stres za telo, primerljiv s potovanjem čez več časovnih pasov.“

In to se dogaja dvakrat na leto. Vsako leto. Ljudje poročajo o tednih utrujenosti, otroci so v šolah manj zbrani, delovna produktivnost pade. Ampak – vse za tisto dodatno uro svetlobe zvečer?

Evropa: enotni v teoriji, razdeljeni v praksi

Evropska komisija je že leta 2019 predlagala odpravo premikanja ure. In nato v slogu Pilata – odgovornost predala državam članicam. Naj se same odločijo, ali bodo ostale na zimskem ali poletnem času.

Leta 2018 so izvedli tudi ogromno javno posvetovanje. Kar 4,6 milijona Evropejcev je sodelovalo. Po podatkih Evropskega parlamenta jih je 84 odstotkov podprlo ukinitev premikanja ure. Tudi Slovenija je takrat izrazila podporo. Ampak … odločitve ni bilo.

„Ne moremo tvegati razdrobljene Evrope z različnimi časovnimi režimi,“ je za Euractiv dejala francoska evroposlanka Karima Delli. In imela je prav. Predstavljajte si: sosednja Hrvaška na poletnem, Italija na zimskem času. Kaj to pomeni za vlak, let ali spletno trgovino?

Evropski svet zato predlog za zdaj drži v predalu.

Svet: vedno več držav reče “ne”

Po podatkih TimeandDate.com danes več kot 60 % svetovnih držav ure sploh ne premika. Med njimi so Rusija, Japonska, Islandija, Kitajska in Indija. Turčija je 2016 za stalno ostala na poletnem času. ZDA pa razpravljajo o zakonu Sunshine Protection Act, ki bi to uvedel širom države (poroča Reuters).

Tudi v EU je vedno več glasov proti, ampak – brez enotnega dogovora ne gre. In prav to je srč problema.

Kaj pa Slovenija?

Vlada (oz. pristojno Ministrstvo za infrastrukturo) se uradno ni odločila. Kot so za STA povedali: „Vlada ostaja odprta za nadaljnje usklajevanje na ravni EU.“

Torej? Do leta 2026 bomo še vedno premikali kazalce – tako piše v Uradnem listu EU.

In po letu 2026?

Vprašanje ostaja odprto.

Zakaj ni enostavne rešitve

Na papirju je zadeva enostavna. Ljudje ne marajo premikanja ure. Stroka opozarja na zdravstvene posledice. Gospodarskih koristi ni. EU je predlagala ukinitev. Večina držav bi bila za.

Ampak realnost je drugačna.

Nekatere države raje trajno poletni čas. Druge prisegajo na zimski. Tretje (tudi Slovenija) se bojijo samovoljno izstopiti iz skupnega ritma EU, ker bi to lahko pomenilo številne zaplete v prometu, logistiki in digitalnem usklajevanju.

In – kar je morda najpomembneje – čas ni politična prioriteta. Med krizo v Ukrajini, draginjo, podnebnimi spremembami in notranjimi nesoglasji v EU premik ure preprosto ni visoko na agendi.

Leto 2025, ura znova prestavljena

In tako smo 30. marca 2025 ob 2.00 ponovno obrnili kazalce. Spanje? Pol ure manj. Zmeda v ritmu? Seveda. Ampak vse za „poletni čas“.

Vprašanje, ki visi v zraku, pa ostaja: Ali res potrebujemo ta premik? Ali pa samo še vedno sledimo nečemu, kar je včasih imelo smisel – danes pa več ne.

Dokler ne bo politične volje, usklajenosti in odločnosti, bomo še naprej – vsak marec in oktober – premikali uro. In se spraševali, zakaj.

Pripravil: N. Z.

Vir: STA, BBC, Deutsche Welle, Euractiv, WHO, OECD, TimeandDate.com, Uradni list EU

The post Utrujeni od premikanja ure? Preberite, zakaj to počnemo – in kdaj (če sploh) bomo nehali first appeared on NaDlani.si.

Read Entire Article