Utišati kritika? Federico Pignatelli: “To ni spor o oknih, to je vprašanje svobode govora”

Okrožno sodišče v Ljubljani je izdalo začasno odredbo, s katero je družbi Eurocapital Partners Estate naložilo, da mora v treh dneh odstraniti napise z oken stavbe na Wolfovi 1, med njimi tudi slogan “We don’t trust UniCredit” (“UniCreditu ne zaupamo”), ter umakniti spletno stran, na kateri je objavila navedbe o neplačanih najemninah in obratovalnih stroških, odstranitvi njihovih stvari ter nepopravljivi škodi na prostorih, ki jih je banka zasedala.

Ozadje je dolgotrajen spor okoli denacionalizirane nepremičnine na Wolfovi 1 in kršitev pogodbe med lastnikom in UniCreditom kot njegovim nekdanjim najemnikom. Eurocapital odredbo izpodbija in je napovedal pritožbo. Njegov direktor, italijansko-ameriški poslovnež Federico Pignatelli, v odredbi vidi predvsem poskus, da se ga utiša glede nepravilnega ravnanja banke.

Z njim smo se pogovarjali.

Kako ste sprejeli odločitev sodišča?
Z veliko skrbjo. Ne toliko zaradi mene samega, ampak zaradi tega, kar odredba pomeni širše: prepoved svobode govora.
Prepričan sem, da ima javnost pravico biti seznanjena in spremljati spor, ki se tiče ene najuglednejših stavb v središču Ljubljane. Odredbo bomo izpodbijali s pritožbo in verjamem, da bo nadaljnji postopek pokazal resnico (sodnica nas pred izdajo odredbe ni zaslišala).

UniCredit trdi, da gre za kampanjo, usmerjeno v škodovanje ugledu banke. Vaš odgovor?
Moje stališče je drugačno in to bom dokazoval tam, kjer je to edino primerno, pred sodiščem. Prav zato me skrbi odredba, ki mi še pred odločitvijo o sami vsebini spora omejuje možnost, da o njej sploh javno izrazim svoje pomisleke. Po mojem mnenju je to nedemokratično in predstavlja simbol zatiranja.

UniCredit se je pred sodnico skliceval na “nepopravljivo škodo njihovemu ugledu”. To se mi zdi izjemno absurdno, celo smešno, saj gre za mednarodno banko s skoraj bilijonom evrov premoženja. Kako naj bi ji jaz sploh lahko povzročil “nepopravljivo škodo”? Edina razumna rešitev bi bila, da mi (mojemu podjetju) v celoti poravnajo dolg, plačajo, povrnejo stroške za izjemno obsežno delo pri odstranitvi več ton njihove opreme in drugih stvari iz prostorov ter povrnejo vso škodo, ki so jo s svojim neodgovornim ravnanjem povzročili zgodovinski stavbi, v kateri so poslovali več kot 30 let.

Zakaj govorite o svobodi govora?
Verjamem, da svoboda izražanja vključuje tudi pravico do kritike, tudi kadar je naslovnik velika in mogočna banka.

Če je mogoče kritiko utišati z začasno odredbo, še preden se ugotovi, kdo ima prav, potem ni utišan le posameznik, temveč celotna družba. Javnost bi morala imeti možnost slišati, kaj se dogaja za “fasado” teh velikih institucij.

Prepričan sem, da se je UniCredit zatekel k sodnemu sistemu z namenom, da bi me “utišal” in preprečil, da bi resnica prišla v javnost ter da bi drugi lahko sprejeli previdnostne ukrepe pred zlorabljajočo institucijo.

Se boste odredbi podredili?
Spoštujem sodišče in bomo ravnali v skladu z veljavno sodno odredbo, hkrati pa uporabili vsa pravna sredstva, ki so nam na voljo, začenši s pritožbo. Svojim pravicam se ne bom odrekel in jih bom z vsemi zakonitimi sredstvi uveljavljal do konca.

Kaj sporočate javnosti?
Da tega spora poganja dolgoletno prizadevanje, da se razčistijo krivice okoli te nepremičnine, v katere so vpleteni tudi Tjaša Andrea Prosenc in njen sin Gregor Prosenc, skupaj s Živano Bele Potočnik in zelo znanim Miho Ažmanom.

Storil bom vse, kar mi zakon dovoljuje, da razkrijem resnico o vseh teh zlorabah in ljudeh, ki so zanje odgovorni, ter da bodo okoliščine v zvezi z UniCreditom na koncu pošteno, nepristransko in zakonito presojene, kot se spodobi za demokratično in sodobno državo, ki zagotavlja pravno državo ter hkrati varuje svobodo govora.

Zadeva je v sodni obravnavi. Eurocapital je napovedal pritožbo zoper začasno odredbo; o utemeljenosti zahtevkov obeh strani še ni pravnomočno odločeno.

C. Š.