ARTICLE AD BOX
Veliko ljubiteljev umetnosti je v četrtek prišlo na srečanje z likovnimi mojstrovinami Vladimirja Klajščka, ki so na ogled v Kulturnem domu v Gorici. Razstavljenih je preko 60 izdelkov, umetnik iz Števerjana pa jim je dal skupni naslov Sledi. Likovni prikaz priznanega umetnika, ki je letos praznoval svoj 80. rojstni dan, je Kulturni dom uvrstil med prireditve, ki obeležujejo 43-letnico odprtja goriškega hrama kulture.
Na otvoritveni slovesnosti je navzoče pozdravil predsednik Kulturnega doma Igor Komel, ki je Klanjščka postavil med umetnike, ki so med najbolj prisotnimi v domovi razstavni galeriji. Povedal je tudi, da ob obletnicah Kulturnega doma prireditelji težijo k temu, da razstavne prostore ponudijo domačim likovnim ustvarjalcem, ki jih je na na Goriškem in v širši okolici kar nekaj. Komel je tudi dodal, da pri Klanjščkovi razstavi sodeluje Zadruga Maja s projektom Čedermaci današnjega časa, Zveza slovenskih kulturnih društev, Kulturno društvo Briški grič iz Števerjana in Občina Števerjan.
Vztrajen ustvarjalec
V imenu občine je navzoče pozdravila podžupanja Martina Valentinčič, ki je čestitala Klanjščku za vztrajnost pri svojem umetniškem izpovedovanju. V imenu ZSKD in KD Briški grič, ki je svojemu večletnemu članu jubilejno razstavo postavilo aprila, je nekaj misli izrekla Maja Humar. Klanjšček, je povedala, je ustvarjalec čustvenih in vizualnih pokrajin, ki jih prenaša na platno s svojo edinstveno kombinacijo barv, oblik in simbolov. K mikrofonu je pristopil tudi goriški prefekt Raffaele Ricciardi, ki je publiko in umetnika pozdravil v slovenščini ter dodal, da se rad udeležuje slovenskih prireditev. Podčrtal je, da so Slovenci pomemben člen kulturnega in družbenega življenja na Goriškem.
Kritično noto o delu Vladimirja Klanjščka je pripravila umetnostna zgodovinarka Alenka Di Battista iz Števerjana, vendar ji je nenadna bolezen preprečila prisotnost v Kulturnem domu. Njen poseg je zato prebral gledališki igralec Robert Cotič. Di Battistova je zapisala, da o plodovitem Klanjščkovem opusu govori zbrana hemeroteka, ki priča o rednem razstavnem udejstvovanju doma in po Sloveniji od leta 1962 dalje, kot tudi pregledna razstava izbranih likovnih del, ki predstavlja nenehen razvoj in nadgradnjo avtorjeve likovne govorice vseskozi zveste domači pokrajini, ujeti med rojstnimi Brdi in Krasom.
Več v današnjem (sobotnem) Primorskem dnevniku.