Ustavno sodišče pritrdilo Fidesu: Razširjeni minimalni delovni proces med stavko zdravnikov je bil protiustaven

Ustavno sodišče je v znatnem delu pritrdilo stališčem Sindikata zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije (Fides) in ugotovilo, da so posegi prejšnje vlade pod vodstvom Roberta Goloba v pravico zdravnikov do stavke neskladni z Ustavo.

S spremembo zakona je vladajoča koalicija (Svoboda, SD in Levica) med stavko zdravnikov enostransko razširila storitve, ki jih morajo zdravniki opravljati kljub stavki.

To je v praksi pomenilo skoraj polno izvajanje dela in dejansko onemogočilo stavko.

Ustavno sodišče pa je zdaj jasno zapisalo, da pravice do stavke ni dopustno omejiti tako, da se ta v praksi izniči. Hkrati je poudarilo, da je treba pri določanju minimalne službe v času stavke obvezno vključiti tudi socialne partnerje in ne odločati enostransko, kot se je zgodilo med zdravniško stavko.

Po skoraj dveh letih od uvedbe teh omejitev je Ustavno sodišče tako potrdilo, da je razširjeni minimalni delovni proces presegal dopustne meje in posegal v samo bistvo ustavne pravice do stavke.

V sindikatu Fides so ves čas poudarjali, da stavka ni bila uperjena proti pacientom. Nujna zdravstvena oskrba je bila in ostaja zagotovljena.

Njihovo opozorilo je bilo usmerjeno proti ureditvi, ki je pod pretvezo zaščite pacientov širila obveznosti tudi na storitve, ki niso nujne, in s tem dejansko onemogočala izvajanje stavke.

Odločitev Ustavnega sodišča v tem delu jasno potrjuje pravilnost stališč Fidesa.

Zato slednji odločbo Ustavnega sodišča razumejo kot pomembno zmago pravne države in hkrati kot potrditev stališč zdravnikov, ki so dve leti opozarjali na protiustavnost takšne ureditve. Predstavlja priložnost, da se v prihodnje vprašanja v zdravstvu rešujejo z dialogom, ob spoštovanju Ustave in v korist tako pacientov kot zdravstvenih delavcev.

Delna ugoditev tudi pri dodatnem delu

Ustavno sodišče je istočasno odločalo tudi o izpodbijanju določb novele Zakona o zdravstveni dejavnosti (ZZDej). Glede ključne točke – omejitve dodatnega dela zdravnikov in zobozdravnikov, zaposlenih v javnih zavodih – je bila zahteva Fidesa zavržena, saj je sodišče o identični vsebini že presodilo z odločbo U-I-79/25 in ugotovilo neskladnost ureditve z Ustavo. S tem je ponovno pritrdilo Fidesu.

V preostalem delu zahteve pa je Ustavno sodišče kljub predloženim konkretnim primerom posegov v pravice zaposlenih presodilo, da še ni izkazana zadostna in neposredna ogroženost pravic delavcev. Zato je zahtevo za oceno ustavnosti zavrglo.

To hkrati odpira možnost, da Fides presojo ustavnosti ponovi na podlagi konkretnih primerov, ki bodo nastali pri izvajanju zakona.

Kaj lahko pričakujemo od nove koalicije

Pogajanja za vlado po volitvah marca 2026 sicer še potekajo. Če pa bo nastala desnosredinska koalicija SDS + NSi (s SLS in Fokusom) + Demokrati, kot se pričakuje, bo ta na področju zdravstva zagotovo sledila skupnim usmeritvam, ki so diametralno nasprotne levičarski ideologiji. Usmeritve so:

• takojšnja vključitev vseh razpoložljivih kapacitet (javnih, koncesijskih in zasebnih) za skrajšanje čakalnih dob,
• končanje konfrontacije z zdravniki in vzpostavitev dialoga,
• krepitev primarnega zdravstva,
• ločen plačni steber za zdravstvene delavce in manj birokracije.

V kontekstu odločbe Ustavnega sodišča bo takšna vlada verjetno spoštovala tudi zahtevo po vključevanju sindikatov pri določanju minimalnega procesa in iskala rešitve prek pogovorov namesto enostranskih ukrepov.