Uslužbenci digitalnega ministrstva so si izplačali dodatke za !! razdeljevanje !! računalnikov … takšni so zneski

LJUBLJANA – Je dodatke za razdeljevanje računalnikov in čiščenje avtomobila ministrice mogoče upravičiti kot povečan obseg dela? Ministrstvo za digitalno preobrazbo se sooča z očitki o nerazumni porabi skoraj 60.000 evrov, ki bi jih morda lahko uporabili bolje – ali pač?

Dodatki za “povečan obseg dela” ali samo drugo ime za rutino?

Razkritja o izplačilih dodatkov na Ministrstvu za digitalno preobrazbo so osvetlila znesek 58.959,22 evra bruto, razdeljen med 15 zaposlenih v letu dni. Naloge, za katere so bili dodatki namenjeni, so po mnenju javnosti – čeprav je ta nemalokrat znana po svoji ostri presoji – vse prej kot izjemne. Razdeljevanje računalnikov, organizacija ministrovih obiskov, mentorstvo novim sodelavcem in celo čiščenje službenega avtomobila ministrice. Res? Se res lahko takšne aktivnosti štejejo za povečan obseg dela, ki zasluži dodatke? Pustimo ob strani ironično dejstvo, da številni zaposleni v zasebnem sektorju opravljajo podobne naloge, pogosto brez posebne zahvale, kaj šele dodatkov.

Med največjimi prejemniki dodatkov so izstopala imena, kot sta Kristina Valenčič, generalna direktorica, ki je prejela 9.784,65 evra bruto, in Tjaša Sobočan, zaposlena na zaupanje, z dodatki v višini 8.253,18 evra bruto. Omeniti velja, da je bila slednja pred zaposlitvijo na ministrstvu zaposlena v podjetju, ki je prejemalo sredstva iz državnega proračuna – še ena pika na i za tiste, ki v takšnih povezavah vidijo sence klientelizma.

Lepo prosim, če uslužbenec digitalnega ministrstva, ki je prejel dodatek !! za razdeljevanje !!! laptopov, le tega (prejet dodatek) donira v dobrodelne namene ali vrne.

Hvala, čau pic.twitter.com/Kyc6CxhBEN

— Marko, energetski revež (@MarkoLisec) November 19, 2024

Take se vede vladajoča elita s svojimi zaupniki. Vam državljani pa višji davki.https://t.co/MWLNGu5cJV

— TomazLisec (@TomazLisec) November 19, 2024

Kaj se skriva za “razdeljevanjem računalnikov”?

Eden izmed bolj odmevnih primerov nalog, ki so bile osnova za dodatke, je bil projekt razdeljevanja prenosnih računalnikov. Projekt, namenjen izboljšanju digitalne pismenosti slovenskih učencev, je bil izveden z nekoliko nerodnim pristopom. Od 13.000 kupljenih prenosnikov jih je bilo razdeljenih le 5.400, medtem ko je več kot 7.500 računalnikov ostalo v skladišču, saj je vmes potekla garancija. Lahko bi rekli, da se je projekt “zataknil v skladišču”, a v resnici gre za precej resen problem, ki kaže na pomanjkanje organizacije in jasnih prioritet.

Kaj pa rezultati? Zadnja mednarodna raziskava ICILS kaže, da slovenski učenci še vedno zaostajajo za povprečjem na področju digitalne pismenosti. Ob teh podatkih se človek ne more znebiti vtisa, da so bila sredstva, ki bi lahko izboljšala digitalne kompetence mladih, preprosto razmetana.

Ko čiščenje avtomobila postane strateška naloga

Med nalogami, ki so upravičile dodatke, se pojavlja tudi čiščenje in popravilo avtomobila ministrice. Tu se postavlja vprašanje – ali ni čiščenje službenih vozil običajna naloga v okviru vzdrževanja flote vozil? Če je tako, zakaj torej dodatki? Če bi bili prebivalci Ljubljane deležni dodatka za vsako čiščenje avtomobila, bi bilo vprašanje, kdo bo naslednji prevzel nalogo čiščenja Tromostovja, precej bolj pereče.

Kje so rezultati?

Vlada je v obdobju enega leta za dodatke v kabinetih ministrstev porabila več kot 1,5 milijona evrov bruto. Pri tem je ključni problem pomanjkanje rezultatov. Čeprav naj bi bili dodatki namenjeni povečanju učinkovitosti in produktivnosti, se ti očitno niso odrazili v boljših rezultatih dela ministrstva. Na področju digitalne pismenosti Slovenija ostaja v zaostanku. Ali lahko javnost, ki vsak mesec plačuje davke, pričakuje, da bo njihov denar dejansko uporabljen za dobrobit države, in ne za financiranje neracionalnih praks?

Je čas za spremembe?

Trenutni minister Klemen Boštjančič je napovedal revizijo dodatkov, vendar javnost upravičeno pričakuje več kot le pregled dokumentov. Pričakuje se uvedba strožjih pravil za izplačilo dodatkov, ki bi morali temeljiti na dejanskih rezultatih, in večja transparentnost pri razdeljevanju sredstev. Dodatki bi morali nagrajevati izjemno delo in inovativne dosežke – ne pa rutinskih nalog.

Razkritja o izplačevanju dodatkov ponovno odpirajo vprašanje, ali javna uprava deluje v interesu državljanov ali zgolj tistih, ki so “znotraj sistema”. Ali so dodatki res upravičeni, ko pa rezultati kažejo na pomanjkanje napredka? »Če je vse to najboljše, kar lahko ponudimo na področju digitalne preobrazbe, potem je digitalna prihodnost Slovenije videti precej mračna,« sarkastično pripomni zapis na portalu Preiskovalno.si.

Napisal: N. Z.

Vir: X, www, Preiskovalno.si, IG

The post Uslužbenci digitalnega ministrstva so si izplačali dodatke za !! razdeljevanje !! računalnikov … takšni so zneski first appeared on NaDlani.si.