Urška Klakočar Zupančič: Škandali, ekscesi in nauk za prihodnost

Urška Klakočar Zupančič v DZ: Škandali, ekscesi in nauk za prihodnost

Urška Klakočar Zupančič je 13. maja 2022 kot prva ženska v zgodovini samostojne Slovenije zasedla položaj predsednice Državnega zbora. Njen mandat, ki se je začel z velikimi pričakovanji o nekakšni spremembi politične kulture (karkoli naj bi že to pomenilo), je kmalu zasenčila vrsta kontroverznih dogodkov, ki so razkrili njeno neizkušenost, čustveno labilnost in večkrat vprašljivo razumevanje vloge, ki jo opravlja. Čeprav je vstopila v politiko z obljubami o spoštovanju ustavnosti, zakonitosti in človekovih pravic, njeno obnašanje na čelu parlamenta pogosto ne odraža teh načel. 

Škandal še pred nastopom funkcije predsednice

Skok v leto 2020 razkrije njen prvi večji eksces, povezan z današnjim položajem predsednice Državnega zbora. Kot sodnica je v zaprti Facebook skupini kritizirala takratno (Janševo) vlado, kar je privedlo do disciplinskega postopka. Čeprav je bila oproščena, je avgusta 2021 zapustila sodniški poklic, navajajoč politične pritiske. Ta dogodek je postal simbol njenega boja proti oblastem, a hkrati tudi pokazatelj njene nagnjenosti k javnemu izražanju mnenj, kar ni povsem skladno z nevtralnostjo, ki jo zahteva vloga predsednice parlamenta.

Začetek mandata: Visoka pričakovanja in prvi zdrsi

Urška Klakočar Zupančič je torej v politiko vstopila iz sodniških vrst, znana po kritičnih stališčih do prejšnje vlade Janeza Janše. Njena izvolitev za predsednico Državnega zbora je bila v delu javnosti sprejeta z velikim navdušenjem, saj je obljubljala svež veter in novo raven politične kulture. A je že kar takoj na začetku mandata prišla na plano njena nagnjenost k čustvenim izbruhom oz. zelo slabem nadzoru nad lastnim obnašanjem. Junija 2022 je namreč na seji, ob potrditvi vlade Roberta Goloba, s povzdignjenim glasom začela moralizirati in poslancem očitati neprimeren odnos. Video njenega govora je hitro zakrožil po družbenih omrežjih, kjer so ji očitali, da je prej aktivistka kot pa predsednica.

Nenavaden prihod na državno proslavo ob dnevu državnosti

Verjetno je njen najbolj znan eksces “znameniti” sprehod mimo častne čete. Ob praznovanju Dneva državnosti 24. junija 2022, se je med sprehodom po rdeči preprogi, ob kateri je stala častna četa Slovenske vojske, ob aplavzu ustavila, se obrnila proti publiki z razprtimi rokami in jih spodbudila k glasnejšemu ploskanju. Tako kot to počnejo npr. športnice, ko spodbujajo publiko pred skokom v višino na atletskem tekmovanju. Ta poteza je, milo rečeno, odstopala od običajnega protokola. Častni gostje se na tovrstnih dogodkih ne ustavljajo, temveč nadaljujejo pot do svojih sedežev. Stroka je bila preprosto zgrožena, celo nekdanja šefinja protokola, Ksenija Benedetti, ki načeloma zelo pazljivo komentira dejanja pripadnikov tranzicijske levice, je komentirala, da obračanje hrbta gardi in postanek z razširjenimi rokami res nista primerna. Klakočar Zupančič se je na kritike odzvala z opravičilom. Pojasnila je, da je šlo za spontan odziv in da je želela pozdraviti ljudi, ki so jo izvolili. 

Posvojitev opice in demokracija v Ruandi

Marca 2023 je s poslanko Mojco Šetinc Pašek obiskala Ugando in Ruando. Med obiskom je izrazila željo po “posvojitvi” gorile. Čeprav ji ni uspelo posvojiti gorile, je posvojila osirotelo šimpanzinjo in jo poimenovala Urška. Kaj si je o tem mislila javnost, nima smisla posebej razpredati. Je pa Klakočar Zupančič ob svojem obisku izpostavila, da bi se Slovenija lahko učila od Ruande glede spodbujanja pravic žensk in njihovega opolnomočenja. “Džizs, no” bi dejali malo bolje poučeni. Ruanda je namreč po indeksu demokracije britanske revije The Economist leta 2023 dosegla 3,3 od 10 točk. To jo uvršča neposredno med avtoritarne režime. Po podatkih projekta Varieties of Democracy (V-Dem) je Ruanda prav leta 2023 dosegla zgolj 0,214 točke na indeksu volilne demokracije, kar je precej pod svetovnim povprečjem 0,498. Poročilo Freedom House je za leto 2024 Ruando označilo kot “nesvobodno” državo.

Odsotnost med poplavami 2023

Eden večjih škandalov, ki je danes, iz ustrezne časovne razdalje, popolnoma spregledan, se je zgodil avgusta 2023. V času, ko so Slovenijo prizadele katastrofalne poplave. Medtem ko so se politiki množično pojavljali na prizadetih območjih, Urške Klakočar Zupančič ni bilo nikjer. Njen kabinet je javnosti pojasnil, da “ne želi nabirati političnih točk na nesreči drugih”. Eni so njeno odsotnost razumeli kot spoštovanje dostojanstva, drugi kot ignoranco ali celo strah pred soočenjem z realnostjo. Nekateri mediji so jo ironično označili kar za “predsednico, ki je izginila”.

Spor z Robertom Golobom in odstop iz podpredsedniške funkcije

Oktobra 2023 je njen mandat zaznamoval tudi domnevni konflikt z njenim strankarskim šefom,  premierjem Robertom Golobom. Pojavile so se govorice, da jo je pozval k odstopu zaradi nesoglasij glede razrešitve kmetijske ministrice Irene Šinko. Čeprav je Klakočar Zupančič zanikala neposredno zahtevo, je kmalu zatem res odstopila z mesta podpredsednice Gibanja Svoboda, navajajoč osebne razloge. To je sprožilo špekulacije o razkolu v stranki in njenem vplivu. Dogodek je namreč sovpadal z izključitvijo poslanke Mojce Šetinc Pašek, kar je nakazovalo notranje napetosti. Danes, po zadnjih informacijah v medijih (Požareport), naj bi vsemu skupaj botrovala intimna zveza z znanim kitaristom in s tem povezane finančne zahteve. 

Verbalni napad na ustavnega sodnika

Aprila 2024 je javno pozvala ustavnega sodnika ddr. Klemna Jakliča k takojšnjemu odstopu. Razlog je bilo razkritje, da je Jaklič od decembra 2017 do aprila 2024 poleg funkcije ustavnega sodnika opravljal dejavnost kot samostojni podjetnik. Klakočar Zupančič je poudarila, da je integriteta ustavnih sodnikov ključnega pomena, saj “nad ustavnim sodiščem ni ničesar več, samo še modro nebo”. Zadevo je predala Komisiji za preprečevanje korupcije (KPK) v presojo. Jaklič je pojasnil, da je kot s.p. opravljal izključno dejavnosti, ki jih zakon dopušča, tj. predavanja in raziskovalno delo. Zatrdil je, da za to ni potreboval soglasja predsednika ustavnega sodišča, saj naj bi bilo to potrebno le v primeru dopolnilnega delovnega razmerja. Kritiki so njeno ravnanje označili za grob prestop meje profesionalnega diskurza, kar je močno vplivalo na percepcijo njenega vodenja Državnega zbora.

Prestop meje poslovnika in napetosti z opozicijo

Septembra 2024 je Klakočar Zupančič pri postopkovnem predlogu prestopila mejo poslovniških določil. Gre za očitke opozicije, da ni uvrstila njihove zahteve za ustanovitev parlamentarne preiskovalne komisije o delovanju podjetij v slovenski energetiki na dnevni red seje Državnega zbora. Klakočar Zupančič je pojasnila, da je zahteva vsebovala nepravilnosti. Predvsem se je delno prekrivala z že obstoječo preiskavo. Menila je, da je potrebno zahtevo popraviti. Opozicija je njeno ravnanje označila za zlorabo položaja in zagrozila s kazensko ovadbo. Poleg tega so ji očitali, da med vodenjem sej DZ pogosto uporablja pedagoški ton in poučuje poslance, kar pa ti dojemajo kot pomanjkanje nevtralnosti in neprimerno vedenje za predsednico DZ.

Odpoklic referenduma in “zgodovinsko dno vodenja”

Oktobra 2024 je Državni zbor Republike Slovenije sprejel odlok o razpisu posvetovalnega referenduma o zagotavljanju stabilne oskrbe z nizkoogljično električno energijo, načrtovanega za 24. november 2024. Vendar je že 24. oktobra 2024 DZ sprejel nov odlok. Razveljavil se je omenjeni odlok in s tem preklical izvedbo referenduma. Opozicijski stranki SDS in NSi sta ta preobrat ostro kritizirali. SDS je napovedala bojkot kolegija predsednice DZ, saj je menila, da je bila razveljavitev referenduma nedopusten poseg v demokratični proces. NSi je izrazila stališče, da je vodenje zbora s predsednico Klakočar Zupančič “doseglo zgodovinsko dno”. Ta dogodek je še dodatno oslabil verodostojnost predsednice DZ.

Poskus razrešitve in odziv predsednice

Decembra 2024 sta opozicijski stranki SDS in NSi vložili predlog za razrešitev predsednice Državnega zbora (DZ), očitajoč ji kršenje poslovnika DZ, ustave, zakonov ter neprimerno vedenje. Na tajnem glasovanju je 50 poslancev glasovalo proti razrešitvi, 33 jih je glasovalo za, ena glasovnica pa je bila neveljavna. V odzivu na izid glasovanja je predsednica DZ izjavila, da ostaja s pokončno hrbtenico. Da se ne bo uklonila tistim, ki sejejo sovraštvo ter izrabljajo državo za lastne interese. Vodja poslanske skupine SDS, Jelka Godec, je po glasovanju izrazila razočaranje nad izidom. Ob tem je dejala, da bo državni zbor pod to predsednico še naprej “teater absurda“. Ter da se bodo nadaljevala kršenja ustave, poslovnika DZ in sprejetih zakonov.

Dvignjeno krilo v Državnem zboru

Pred nekaj dnevi je v Državnem zboru (spet) prišlo do ekscesnega dogodka, ki je pritegnil veliko pozornosti javnosti in medijev. Predsednica DZ, Urška Klakočar Zupančič, je pred sejo dvignila krilo in pokazala stegno proti poslancu NSi, Aleksandru Reberšku. Ta nenavadna poteza je bila njen odziv na Reberškove komentarje v oddaji “Ura resnice z Bojanom Požarjem”. Dejal je, da so njeni prihodi v dvorano “pompozni” in “veličastni”. Incident se je zgodil tik pred začetkom izredne seje. Predsednica DZ je vstopila v dvorano in se ustavila pri skupini opozicijskih poslancev. Privzdignila je krilo, pokazala noge in dejala: “Hej, Reberšek, ti bom jaz zdaj pokazala, kaj je to ‘pompozni prihod’.” 

Urška Klakočar Zupančič je kasneje priznala, da je bila njena provokacija izražena na nepravem kraju in ob nepravem času. Pojasnila je, da se je sarkastično odzvala na komentarje nekaterih poslancev. Tistih, ki se nenehno ukvarjajo z njenimi osebnimi značilnostmi in značilnostmi drugih žensk v javnem življenju. Izrazila je upanje, da bo njena provokacija sprožila razpravo. Predvsem o primernosti besed in objav nekaterih moških poslancev. Ob tem je dodala, da se na njihove provokacije od zdaj naprej ne bo več odzivala. Sam dogodek vidim bolj kot dejanje “punčke”, ki si strašno želi pozornosti, kot pa dejanje odrasle zrele osebe. Vse skupaj pa kaže predvsem na manko na področju osebnostnega razvoja.

Nauk za prihodnost

Mandat Urške Klakočar Zupančič je tako predvsem zgodba o ambiciji, ki se je soočila z realnostjo političnega življenja. Njeni ekscesi, od čustvenih izbruhov do proceduralnih spodrsljajev, kažejo, da vodenje Državnega zbora zahteva več kot zgolj generalno pravniško znanje ter strast do človekovih pravic. Potrebna sta zrelost, nevtralnost in sposobnost preseganja osebnih prepričanj. Njen primer nas uči, da visok položaj v družbi prinaša tudi veliko odgovornost, ki presega posameznika. Ob tem pa tudi, da je politična kultura odvisna od spoštovanja pravil, ne le od obljub o spremembah. Prihodnji predsedniki se morajo zavedati, da je stabilnost institucije pomembnejša od osebnih ekscesov, saj le tako lahko parlament ostane steber demokracije.

Edvard Kadič

Video ekscesa z privzidovanjem krila v Državnem zboru:

Objava Urška Klakočar Zupančič: Škandali, ekscesi in nauk za prihodnost je bila najprej objavljena na Portal24.